Jesen je za številne lastnike psov idealen čas za dolge sprehode po gozdovih in naravi. Toda vlažno vreme in deževni dnevi prinašajo tudi nevarnost, na katero marsikdo sploh ne pomisli. Med odpadlim listjem, na gozdnih poteh in v bližini potokov se namreč pogosto skrivajo močeradi, ki lahko za radovedne štirinožne prijatelje predstavljajo celo smrtno nevarnost.

Čeprav so črno-rumene dvoživke za človeka ob običajnem stiku praviloma nenevarne, je lahko srečanje z njimi za psa usodno. Kot opozarjajo na portalu Pes moj prijatelj, je največja nevarnost v strupenem izločku, s katerim se močeradi branijo pred plenilci.

Že en ugriz lahko povzroči hudo zastrupitev

Močeradi imajo na koži strupne žleze, ki izločajo obrambni izloček. Ta vsebuje snovi, ki lahko ob stiku s pasjo ustno sluznico povzročijo resne zdravstvene zaplete.

Do zastrupitve najpogosteje pride, ko pes iz radovednosti močerada prime z gobcem ali vanj ugrizne. Strupene snovi lahko skozi ustno sluznico hitro preidejo v organizem in vplivajo predvsem na živčni sistem.

Prvi znaki zastrupitve se lahko pojavijo že v nekaj minutah. Med najpogostejšimi so močno slinjenje, penjenje okoli gobca, nemir in tresenje. V hujših primerih se lahko pojavijo tudi mišični krči, težave z dihanjem in motnje delovanja srca.

Huda zastrupitev je lahko brez pravočasne veterinarske pomoči tudi smrtna.

Kaj storiti, če pes ugrizne močerada?

Če opazite, da je vaš pes ugriznil močerada, je ključnega pomena hitro ukrepanje. Psu je treba čim prej previdno izprati gobec z vodo, pri čemer pazite, da tekočine ne vdihne ali pogoltne večjih količin. Izpiranje je varno le, če je pes pri zavesti in lahko normalno požira. Če ima krče, težko diha ali izgublja zavest, mu vode ne vlivajte v gobec.

Ne čakajte na pojav simptomov, temveč nemudoma poiščite veterinarsko pomoč. Tudi če pes sprva ne kaže očitnih znakov zastrupitve, se lahko njegovo stanje hitro poslabša.

Največja nevarnost preži prav v deževnih dneh

Močeradi so posebej aktivni v vlažnem vremenu, zato jih jeseni pogosto srečujemo na gozdnih poteh, v listju in na drugih senčnih območjih. Po dežju se lahko pojavijo tudi podnevi, čeprav so sicer aktivni predvsem ponoči. Njihova značilna črno-rumena obarvanost v naravi deluje kot opozorilo plenilcem, da so strupeni. Toda psi tega opozorila ne prepoznajo vedno. Zaradi radovednosti, igrivosti ali lovskega nagona se lahko živali približajo in jih poskušajo prijeti.

Lastnikom zato svetujejo, naj imajo pse med jesenskimi sprehodi pod nadzorom, zlasti na gozdnih poteh in v bližini vodotokov. Pomembno je tudi, da močeradov ne poškodujemo ali odstranjujemo iz njihovega naravnega okolja. Gre za zavarovane dvoživke, ki imajo pomembno vlogo v gozdnem ekosistemu.

Najboljša zaščita je torej preprosta: psa imejte pod nadzorom in mu preprečite stik z močeradom. Če do ugriza vendarle pride, pa lahko pravočasno ukrepanje reši njegovo življenje.