Zaključuje se obdobje letošnjega naleta japonskega hrošča v Sloveniji, so sporočili iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Čeprav je bila letošnja aktivnost te škodljive invazivne vrste hrošča večja kot lani, pa za zdaj ni povzročil gospodarske škode.
Japonski hrošč, ki so ga letos prvič opazili sredi junija, napada številne rastline in povzroča škodo v vrtovih, sadovnjakih, vinogradih ter na javnih zelenih površinah, zato pristojni ob njegovi ugotovljeni prisotnosti izvajajo ukrepe za njegovo izkoreninjenje. Strokovne službe so na napadenih območjih Ljubljanskega Barja in Lukovice letos zaznale večjo aktivnost škodljivca kot v preteklem letu, vrh naleta pa je bil v začetku julija, skoraj tri tedne prej kot v lanski sezoni.
Populacijo bodo še spremljali
V obeh omenjenih območjih bodo še do konca septembra potekali usmerjeni ukrepi za spremljanje velikosti populacije japonskega hrošča in njegovo izkoreninjanje, predvsem z množičnim ulovom s pastmi in pregledi gostiteljskih rastlin. Po koncu naleta bodo v jeseni sledili še vzorčenje zemlje na prisotnost ličink ter ukrepi za zmanjšanje številčnosti populacije na napadenih območjih. Ta škodljivec se ni pomembno razširil prek meja napadenih območij, tudi gospodarske škode po navedbah Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za zdaj ni povzročil.
Posamične najdbe japonskega hrošča zunaj razmejenih območij so bile zabeležene na lokacijah Dul, Tepanje, Fernetiči in Pince, kjer je bil v vsaki pasti potrjen le po en odrasel hrošč. Gre za najdbe na prometno obremenjenih postajališčih, kar po pojasnilih uprave potrjuje značilnost japonskega hrošča kot izrazitega "avtoštoparja", ki se lahko prenaša z vozili in blagom. Na omenjenih lokacijah bodo spremljanje nadaljevali do konca septembra, pri čemer za zdaj ni dokazov o morebitnih ustaljenih populacijah.
Uprava se zahvaljuje vsem prebivalcem, ki so jih obveščali o morebitnih sumih na pojav japonskega hrošča in skrbno spremljali dogajanje v svoji okolici. Na podlagi prijav je bila prisotnost hrošča potrjena le v enem primeru, in to na napadenem območju, drugače pa je šlo najpogosteje za zamenjavo z zlato minico.
STA
