Na Osnovni šoli Sladki Vrh bo to soboto, 3. oktobra, potekala že IV. Mala kolonija Gabrijela Kolbiča, namenjena mladim ustvarjalcem, ki bodo v glini spoznavali in poustvarjali svet enega vidnejših slovenskih kiparjev. Dogodek pripravljajo Osnovna šola Sladki Vrh, Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj in Likovna sekcija KUD Gabrijel Kolbič z Zgornje Velke - pod pokroviteljstvom Občine Šentilj. 

Sodelovalo bo okoli 40 učencev 

Ustvarjalnega srečanja se bo udeležilo okoli 40 učencev višjih razredov obeh osnovnih šol, prijave pa se že pridno zbirajo. Kolbičev bogat kiparski opus bo mladim služil kot navdih pri ustvarjanju v glini. Pred začetkom ustvarjanja bodo učenci spoznavali njegovo življenje in umetniško delo, nato pa bodo njegove stvaritve interpretirali po svoje. Pri tem ne bo šlo za preprosto posnemanje, temveč za iskanje lastnega likovnega izraza in ustvarjalnega odziva na Kolbičev kiparski svet.

"S tem negujemo kulturno dediščino našega velikega kiparja Gabrijela Kolbiča. Učenci bodo poustvarjali njegova dela. Ne samo doprsnih kipov, izdelajo lahko tudi celotno figuro oziroma celo postavitev. Na šoli imamo sicer v tem trenutku tudi priložnostno razstavo nekaterih njegovih predmetov, ki si jo bodo ogledali. Potem bomo vse njihove izdelke razstavili ob kulturnem prazniku, februarja prihodnje leto, v naši Galeriji Gabriela Kolbiča v Zgornji Velki. Na otvoritev bomo povabili tudi starše in seveda širšo javnost," nam je povedala Andreja Košti, ravnateljica OŠ Sladki Vrh. 

"Kljub temu da se zdi, da je kiparstvo precej zahtevna kiparska tehnika, v resnici otroci zelo dobro poustvarjajo. Znajo ustvarjati svoj svet in si s tem omogočijo tudi neko sprostitev, ki jo verjetno potrebujejo v tem napornem vsakdanu."

Andreja Košti nadaljuje, da bodo na koloniji prisotni tudi člani Kulturno-umetniškega društva Gabriel Kolbič z Zgornje Velke, ki bodo mentorirali učence. Njihovo delo bo usmerjal tudi likovni pedagog  Rok Levičar. 

Kolbič, ki je bil rojen 17. marca 1913 na Velki, velja za enega osrednjih kiparjev 20. stoletja v Mariboru, je eden redkih z akademsko izobrazbo. Med leti 1947 in 1957 je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na I. gimnaziji v Mariboru, kjer je ustanovil in vodil kiparski krožek, iz katerega so izšli znani slovenski kiparji: Slavko Tihec, Vlasta Zorko, Dragica Čadež in drugi. Ob pedagoškem in umetniškem delu je objavljal članke na temo kulturne vzgoje mladih in odraslih.

Bil je član in tajnik Društva likovnih umetnikov Maribor, redno se je udeleževal različnih umetniških akademij. Razstavljal je na društvenih razstavah doma, na območju nekdanje Jugoslavije in na tujem. Ukvarjal se je še s slikarstvom, sgraffitom, risbo, grafiko in ilustracijo. Ob tem je izdal več pesniških zbirk, opremljenih z njegovimi ilustracijami in fotografijami likovnih del. Med njegovimi mariborskimi spomeniki so najbolj znani Fantek z vrčem oziroma Karlek na Slomškovem trgu, Schreinerjev spomenik na Mladinski ulici ter Deček z grozdom oziroma Gabrijel v Mestnem parku.

Upodobil je vrsto znanih osebnosti; Ivana Cankarja, Leona Štuklja, Gustava Šiliha, Bojana Golijo, Cirila Zlobca, Nikolo Teslo in druge. Med portreti velja omeniti tudi avtoportret in otroške portrete njegove hčerke (Gabrijelca). Med slikarskimi motivi prevladujejo cvetlična tihožitja in krajine z zelo pogostimi motivi domačih goric in mariborskih vedut. Z ilustracijami je leta 1966 opremil prvo pesniško zbirko Vsakdanji kruh Toneta Kuntnerja. Leta 1990 je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter druga priznanja in nagrade.