Kako bodoči župani in županje načrtujejo ravnanje z odpadki v svojih občinah? To so pred lokalnimi volitvami preverili Ekologi brez meja, ki so 175 kandidatk in kandidatov iz 52 občin povabili k izpolnitvi vprašalnika. Prvi odgovori kažejo, da kandidati podpirajo uvedbo oziroma nadgradnjo strategije Zero Waste, vendar se njihovi predlogi za zmanjševanje odpadkov razlikujejo.
Med ukrepi, ki jih omenjajo, so popravljalnice, izmenjevalnice in izposoja predmetov, pa tudi podpora centrom ponovne uporabe. Na prireditvah bi lahko več uporabljali povratne kozarce in posodo, v šolah ter vrtcih pa zmanjšali količino zavržene hrane. Nekateri kandidati izpostavljajo še bolj trajnostne izdelke pri javnih naročilih in bolj odgovorno porabo občinskih sredstev. Toda ali kandidati pod zmanjševanjem odpadkov razumejo tudi preprečevanje njihovega nastanka ali predvsem boljše ločevanje? Njihovi odgovori razkrivajo precej različne poglede.
[[image_1_ge_867]]
Manj zavržene hrane, več popravil in ponovne uporabe
Med konkretnimi predlogi se pogosto pojavljajo ukrepi, ki bi prebivalcem olajšali ponovno uporabo stvari. Kandidati omenjajo podporo popravljalnicam, izmenjevalnicam in centrom ponovne uporabe, pa tudi izposojo predmetov, ki jih ljudje potrebujejo le občasno. Na občinskih prireditvah bi večkratno uporabo spodbujali s povratnimi kozarci in posodo.
Pomemben del predlogov se nanaša tudi na šole, vrtce in druge javne ustanove. Z boljšim načrtovanjem obrokov in spremljanjem ostankov bi lahko zmanjšali količino zavržene hrane. Nekateri kandidati bi okoljska merila vključili tudi v javna naročila, tako da bi občine kupovale trajnejše izdelke, ki jih je mogoče popraviti in uporabljati dlje časa.
V Mariboru poudarek na ponovni uporabi in manj zavržene hrane
Na vprašalnik je odgovoril tudi mariborski županski kandidat Bor Greiner. Med ukrepi, ki jih predlaga, so lažje popravljanje, izmenjava in ponovna uporaba še uporabnih predmetov. Občinske ustanove bi morale pri nabavi dajati prednost trajnim izdelkom, na prireditvah pa bi uvedli povratne kozarce in posodo.
Posebej je izpostavil zmanjševanje zavržene hrane v šolah, vrtcih in drugih javnih kuhinjah. To bi dosegli z boljšim načrtovanjem obrokov in spremljanjem ostankov, pri izvajanju ukrepov pa bi sodelovali s Snago, mestnimi četrtmi in društvi. Napredek bi merili s količino nastalih odpadkov na prebivalca in količino zavržene hrane ter o rezultatih vsako leto javno poročali.
[[image_2_ge_867]]
Ni dovolj, da odpadke le bolje ločujemo
V odgovorih se kaže tudi razlika v razumevanju problema. Nekateri kandidati bi se najprej lotili preprečevanja nastajanja odpadkov, drugi več pozornosti namenjajo pravilnemu ločevanju, pogostejšemu odvozu in čistilnim akcijam. Pojavlja se celo mnenje, da občina na količino odpadkov nima velikega vpliva.
Ekologi brez meja opozarjajo, da imajo občine pri tem precej možnosti. Z odločitvami o javnih naročilih, pogoji za sofinanciranje prireditev in podporo ponovni uporabi lahko vplivajo na navade prebivalcev. Pomembno je tudi, da si zastavijo jasne cilje in javno objavljajo rezultate. Več ločeno zbranih odpadkov namreč še ne pomeni, da jih nastane manj.
V slovensko mrežo Zero Waste je sicer vključenih 21 občin, v katerih živi četrtina prebivalcev države. Te so skupaj preprečile nastanek več kot 20.000 ton mešanih komunalnih odpadkov in prihranile več milijonov evrov pri njihovem odstranjevanju. Ekologi brez meja zato pozivajo, naj se podobnih pristopov lotijo tudi druge občine.
Več: Ekologi brez meja
