“Pipistrel se od vsega začetka zaveda, da je letalstvo eden od velikih onesnaževalcev ozračja. Zato je pred 20 leti začel z razvojem električnih letal, serijsko pa jih je začel izdelovati leta 2007,” je za STA povedal direktor Pipistrela Ivo Boscarol in dodal: “Dejstvo, da nam je kot prvemu na svetu junija uspelo certificirati električno letalo, potrjuje, da smo vodilni v razvoju električnih pogonov in dejanski pionir uporabnega brezogljičnega letalstva tudi v komercialne namene ter za prevoz potnikov.”

Omejen doseg in uporabnost, kar bodo odpravili s hibridnim pogonom

V Pipistrelu se zavedajo, da ima tem trenutku električno letalo zaradi energijske gostote baterij omejen doseg in uporabnost. Zato se kot idealna rešitev za to težavo kaže hibridni pogon, sestavljen iz električnega motorja ter vodikovih gorivnih celic. “V tej kombinaciji električna energija ne prihaja več iz težkih baterij, ki jih letalo vozi s seboj, ampak se proizvaja med letom v gorivnih celicah iz kisika, ki ga črpa iz ozračja, ter lahkega vodika, ki ga letalo pelje s seboj,” je pojasnil.

Dejstvo, da nam je kot prvemu na svetu junija uspelo certificirati električno letalo, potrjuje, da smo vodilni v razvoju električnih pogonov in dejanski pionir uporabnega brezogljičnega letalstva tudi v komercialne namene ter za prevoz potnikov

Vodik je izjemno poceni energent, lahko se ga pridobiva povsod, je lahek in, kar je najbolj pomembno, edini stranski produkt te reakcije je popolnoma čista vodna para. To pomeni, da je takšno letalo popolnoma brez škodljivih emisij.

S sodelovanjem dosegli razvojne dosežke svetovnega merila

V Pipistrelu so pred leti začeli sodelovati s še tremi partnerji pri razvoju letala na vodikove gorivne celice, ki je nato kot prvo štirisedežno letalo na vodikov pogon poletelo na Stuttgartskem letališču 29. septembra 2016. Isto letalo se uporablja za nadaljnje raziskave, razvoj ter izboljšave v okviru projekta MAHEPA.

V njem pod vodstvom Pipistrelovega podjetja Vertical Solutions sodelujejo še partnerji iz Nemčije H2FLY GmbH Compact Dynamics, DLR – German Aerospace Center in Univerza iz Ulma ter Delft University of Technology iz Nizozemske, Politecnico di Milano ter Univerza iz Maribora.

Poleti, ki so se dogajali v zadnjih tednih na mariborskem letališču, so dokazali, da je mogoče tudi v teh izjemno zahtevnih časih z mednarodnim sodelovanjem in kljub vsem omejitvam in izzivom, ki jih prinaša covid-19, doseči razvojne dosežke svetovnega merila. Zanje ima velike zasluge tudi slovenska Agencija za civilno letalstvo.

Naslednji projekt je 19-sedežno potniško letalo

Dosežek konzorcija MAHEPA in vseh vključenih partnerjev po navedbah partnerjev pomeni velik mejnik v smeri razvoja brezemisijskih velikih potniških letal za dolge razdalje in s tem prispevek k čistemu ozračju.

“Za Pipistrel to pomeni nabiranje znanja in izkušenj, potrebnih za naš naslednji projekt, ki ga razvijamo, to je 19-sedežno potniško letalo na pogon z vodikovimi gorivnimi celicami, ki bo sposobno skoraj neslišno preleteti razdajo do 1000 kilometrov v dveh urah brez kakršnih koli emisij. Prepričani smo, da bo prototip poletel še pred koncem desetletja,” je še navedel.

Za Pipistrel to pomeni nabiranje znanja in izkušenj, potrebnih za naš naslednji projekt, ki ga razvijamo, to je 19-sedežno potniško letalo na pogon z vodikovimi gorivnimi celicami, ki bo sposobno skoraj neslišno preleteti razdajo do 1000 kilometrov v dveh urah brez kakršnih koli emisij. Prepričani smo, da bo prototip poletel še pred koncem desetletja.

Ob tem se zavedajo, da včasih prevoz na velika letališča in postopki kontrole tam pomenijo večjo izgubo časa kot pa polet sam. Z razvojem letal, ki potrebujejo izjemno kratko vzletno stezo, želijo približali letališča potnikom. “S tem bomo omogočili uporabo že obstoječih, majhnih in potnikom bližjih letališč, tudi za meddržavna potovanja in transferje neposredno v terminale mednarodnih letališč,” je zaključil Boscarol.