Mariborska tržnica že od nekdaj ni zgolj prostor nakupa, temveč eden redkih mestnih prostorov, kjer se neposredno srečata podeželje in mesto. O tem, kako tržnica ohranja značaj in pomembnost v času, ko se navade spreminjajo iz dneva v dan, smo se pogovarjali z Natašo Matijevič iz Mestnih nepremičnin iz Skupine JHMB.

Tržnica je veliko več kot nakupovanje sadja in zelenjave

Po besedah vodje službe tržnic pri Mestnih nepremičninah je mariborska tržnica veliko več kot prostor nakupa. »Je prostor srečevanja, pogovora, zaupanja in neposrednega stika med pridelovalcem in kupcem. Prav ta osebni odnos je njena največja vrednost in nekaj, česar sodobne nakupovalne navade ne morejo nadomestiti,« je uvodoma povedala Matijevič.

Na Mestnih nepremičninah si prizadevajo, da tržnica ostaja predvsem prostor lokalnih pridelovalcev. V nameri, da ne bi ostala zgolj prodajni prostor, Mestne nepremičnine organizirajo tudi številne dogodke, predstavitve, kulinarične dneve in promocije lokalne hrane, s čimer povezujejo podeželje z mestom ter spodbujajo prebivalce, da posegajo po kakovostni lokalni ponudbi. Ob tem vodja službe tržnic poudari tudi, da je treba na tržnico gledati z več vidikov, ne samo z ekonomskega:

»Verjamemo, da prihodnost tržnic ni v tekmovanju s trgovskimi centri, ampak v pristnosti, kakovosti in osebnem odnosu.«

Prav zaradi vizije in prihodnosti tržnice se vlaga precej energije in znanja v aktivnosti, ki jim pomagajo uresničevati zastavljene cilje.

Poletje je čas največjega bogastva lokalne ponudbe

Tržnica v poletnem času dobi poseben čar, saj velja za čas največjega bogastva lokalne ponudbe. Stojnice se napolnijo z domačim sadjem, zelenjavo, cvetjem, zelišči in številnimi sezonskimi dobrotami, ki jih kupci nestrpno pričakujejo.

V poletnem času se spremeni tudi ritem obiskov, saj prihajajo kupci zgodaj zjutraj, ko so temperature prijetnejše, opaziti pa je tudi kar nekaj družin z otroki, s čimer postane tržnica živahen prostor srečevanja. »Obiskovalci si vzamejo več časa za pogovor s pridelovalci, zanima jih izvor hrane, način pridelave in priporočila za pripravo jedi. To daje tržnici poseben poletni utrip,« o poletnem, pestrejšem dogajanju pojasni Matijevič.

Tržnica mora ostati mariborska, hkrati pa ponuditi pristnost in doživetje

V drugih mestih je postalo dokaj pogosto, da so tržnice postale preveč turistične, s čimer se je izgubila pristnost in tudi kakovost izdelkov. Na vprašanje, kako ohraniti pravo pot za mariborsko tržnico, Matijevič odgovarja, da mora ta v prvi vrsti ostati tržnica za Mariborčane, hkrati pa postati prepoznavna turistična zanimivost mesta.

»Turisti danes ne iščejo le znamenitosti, temveč predvsem pristna doživetja, lokalne okuse in zgodbe ljudi, ki živijo v mestu. Prav tržnice so pogosto eden najbolj avtentičnih prostorov, kjer lahko obiskovalec začuti utrip kraja.«

Vizija mesta zato ni ustvarjanje turistične kulise, temveč razvoj sodobne, žive in avtentične mestne tržnice, kjer se kakovostna lokalna ponudba naravno prepleta z vsakdanjim življenjem mesta.

V Mestnih nepremičninah iz Skupine JHMB verjamejo, da lahko prav s svojo pristnostjo, lokalno kulinariko, dogodki in rokodelsko ponudbo mariborska tržnica postane ena izmed prepoznavnih turističnih točk mesta ter se uvrsti na zemljevid najbolj zanimivih mestnih tržnic v Sloveniji in širše. Ob tem so prepričani, da je najboljša pot prav ravnovesje med vsakodnevnimi potrebami domačinov in kakovostno ponudbo, ki navduši tudi obiskovalce. Tržnica, ki jo z veseljem obiskujejo Mariborčani, bo vedno privlačna tudi za turiste:

»Najboljše evropske tržnice niso uspešne zato, ker so turistične, ampak zato, ker so najprej odlične tržnice za svoje meščane. Prav zaradi njihove pristnosti jih nato odkrijejo tudi obiskovalci. Želimo, da mariborska tržnica postane ena izmed znamenitosti, ki jo obiskovalci mesta preprosto želijo doživeti.«

Lokalni pridelovalci so temelj vsake tržnice

Če želimo, da tržnice ostajajo pomemben del našega vsakdana, so najbolj pomembni prav lokalni pridelovalci, ki predstavljajo nasprotje ponudbi v trgovskih centrih. Kot izpostavi Matijevič, je za številne lokalne pridelovalce tržnica ključni prodajni kanal, ki jim zagotavlja preživetje in ohranjanje kmetij. Omogoča jim neposreden stik s kupci, pošteno predstavitev njihovega dela in takojšnje povratne informacije.

[[image_1_article_90489]]

»Hkrati kupci dobijo možnost spoznati človeka, ki je hrano pridelal, kar krepi zaupanje in spodbuja lokalno samooskrbo. Takšni kratki prehranski krogi so danes pomembnejši kot kadarkoli prej, zato jih želimo še naprej razvijati in podpirati,« o pomembnosti lokalnih pridelovalcev razloži Matijevič.

Kako najti ravnovesje med gospodarsko učinkovitostjo, dostopnostjo in javnim interesom?

Mestne nepremičnine iz Skupine JHMB upravljajo prostore, ki pomembno vplivajo na življenje v mestnem središču, zato nas je zanimalo, kako jim uspe najti ravnovesje med gospodarsko učinkovitostjo, dostopnostjo in javnim interesom.

Matijevič pojasni, da je ob upravljanju nepremičnin cilj Mestnih nepremičnin tudi ustvarjanje kakovostnih javnih prostorov, ki služijo meščanom, lokalnim ponudnikom in obiskovalcem mesta. Ob upoštevanju tega gonilnega vodila se sprejemajo tudi odločitve, ki vzpostavljajo ravnovesje med naštetim:

»Na mariborski tržnici to uresničujemo z vrsto konkretnih ukrepov. Skrbimo, da ostajajo pogoji poslovanja dostopni lokalnim pridelovalcem, hkrati pa izboljšujemo dostopnost za obiskovalce z brezplačnim parkiranjem na Smetanovi ulici, brezplačnim prevozom z vozilom Maister in ugodnimi možnostmi parkiranja za prodajalce v garažni hiši Lent.«

Nakup na tržnici krepi pomen kratkih prehranskih verig

Na osrednji mariborski tržnici se precej pozornosti namenja tudi vsebini. Organizacija številnih dogodkov, sezonskih dni lokalnih pridelkov, kulinaričnih predstavitev in promocij pripomore k skupnemu ustvarjanju živahnega mestnega prostora, ki spodbuja nakup lokalnih izdelkov in krepi pomen kratkih prehranskih verig lokalne hrane.

Pripravljeni projekti za prihodnost

Mariborska tržnica se mora ob vsem naštetem tudi razvijati, zato pri Mestnih nepremičninah razmišljajo dolgoročno. Skupaj z Mestno občino Maribor se tako posvečajo pripravi projektov nadstrešitve tržnice, revitalizacije Mlečno-mesnega paviljona ter razvoja novih vsebin, ki bodo tržnico še bolj povezale z mestnim življenjem, turizmom in lokalnim gospodarstvom. Dolgoročna vizija in tehtno premišljeni projekti so namreč ključni za razvoj tržnice, pri Mestnih nepremičninah pa verjamejo, da je prav takšno uravnoteženo upravljanje ključ do uspešne in živahne mestne tržnice.

»Mestne nepremičnine nismo le upravljavec tržnice, ampak njen razvojni partner.«

Za uspešno tržnico mora biti urejena tudi primerna dostopnost

Ena izmed večjih prednosti tržnice je tudi Garažna hiša Lent, ki predstavlja dostop do tržnice, kakršnega ima le malokatero mesto, prav tako pa povezuje prenovljen Lent in mestno središče. 

»Dobra dostopnost je eden ključnih pogojev za uspešno delovanje mestnega središča. Garažna hiša Lent omogoča obiskovalcem enostaven dostop do tržnice, Lenta, mestnega jedra in številnih drugih vsebin. Pomembna je tudi za naše prodajalce, saj jim omogoča lažjo logistiko in dostop do prodajnih mest. Želimo si, da bi bilo mestno središče dostopno vsem generacijam in obiskovalcem iz širše regije, pri tem pa seveda podpiramo tudi razvoj trajnostnih oblik mobilnosti.«

[[image_2_article_90489]]

Prenova tržnice bo prinesla novosti in sodobnejši izgled

Sogovornico smo povprašali tudi, ali se pri osrednji mariborski tržnici pripravljajo kakšne spremembe, s katerimi bi ta postala še bolj zanimiva za redne obiskovalce, turiste in tudi tiste, ki opravljajo nakupe v trgovinah. Kot je pojasnila vodja tržnic, se skupaj z Mestno občino Maribor pripravljajo razvojni projekti, ki bodo pomembno prispevali k prenovi tržnice. Med njimi sta nadstrešitev zelene tržnice ter revitalizacija nekdanjega Mlečno-mesnega paviljona, kjer želijo razviti lokalni market s ponudbo štajerskih prehranskih izdelkov in sodoben »food corner«.

[[image_3_article_90489]]

Načrtujejo se tudi nove vsebine, ki bodo povezovale lokalno kulinariko, rokodelstvo, dogodke in druženja, pri čemer je cilj Mestnih nepremičnin in Mestne občine Maribor v prvi vrsti ta, da tržnica postane prostor, kamor ljudje ne pridejo le po nakupih, ampak tudi po doživetje.

Sodobna tržnica lahko pomembno prispeva h kakovosti življenja v Mariboru

Čeprav mnogi vidijo tržnico le kot prostor vsakodnevne oskrbe, pa v Mestnih nepremičninah menijo, da lahko tržnica deluje tudi kot mestno kulinarično, družabno in lokalno središče. Osnovna naloga tržnice bo še naprej ostala oskrba prebivalcev s kakovostnimi lokalnimi živili, vendar pa je cilj tudi razvoj njene družabne, kulturne in turistične vloge.

»Naša vizija ni ustvariti zgolj lepšo tržnico, temveč prostor, katerega obisk postane prav posebno doživetje. kjer bodo ljudje radi preživljali čas. Tržnica mora ostati srce mesta – prostor lokalne hrane, srečanj, zgodb in pristnih odnosov. Verjamemo, da lahko prav takšni javni prostori pomembno prispevajo h kakovosti življenja v Mariboru in hkrati postanejo ena njegovih najbolj prepoznavnih razvojnih zgodb.«

Strateška usmeritev Mestnih nepremičnin je tako ustvariti sodobno mestno tržnico, ki bo vse dni v letu živela z lokalnimi pridelovalci, kulinaričnimi dogodki, rokodelskimi vsebinami, izobraževanji in srečanji ljudi, prav tako pa si želijo, da tržnica postane eno najbolj prepoznavnih mestnih središč, ki bo uspela na svoj način preplesti lokalno hrano in kulturo ter uspešno uravnotežiti tako tradicijo kot sodoben način življenja.