Če se vrnemo le nekaj desetletij v preteklost, je trg dela v Mariboru in na širšem Štajerskem bil videti popolnoma drugače kot danes. V mestu in okolici je prevladovala industrija. Velika podjetja so zaposlovala na tisoče ljudi, ki so delali na področju tekstilne, kovinske, strojne, avtomobilske in druge industrije. Podjetja so nudila delovna mesta večim generacijam, okoli njih pa so rasle lokalne skupnosti in naselja.

Čas je tako regiji kot mestu prinesel drugačen način življenja, v industrijo pa vnesel korenite spremembe, zaradi katerih je gospodarstvo doživelo svoj preobrat. Podjetniško skupnost danes povezujejo tudi projekti, kot je Štajerska gospodarska odličnost, ki že četrto leto zapored piše nove zgodbe odličnosti. Pa poglejmo, kako se je Štajerska skupaj z Mariborom spreminjala skozi leta.

[[image_1_article_92742]]

1945–1970: Začetek velike industrializacije

Maribor in širša Štajerska sta po 2. svetovni vojni hitro stopila na pot industrializacije. V tistem času je posebno Maribor kmalu pridobil na ugledu in veljal za pomembno industrijsko središče takratne Jugoslavije.

Razvila so se velika proizvodna podjetja, kot so Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM), Metalna, Mariborska tekstilna tovarna (MTT), Elektrokovina, Mariborska livarna (MLM) in mnoga druga, z njimi pa se je začelo tudi množično zaposlovanje ljudi. Ta bliskovit razvoj je dajal občutek, da je prihodnost povezana z industrijo. Takšno gospodarstvo je skupnosti dajalo ogromno delovnih mest, saj je avtomatizacije bilo veiko manj, poklici so bili drugače strukturirani, fizično delo pa je imelo pri delovnem procesu veliko večjo vlogo kot danes.

[[image_2_article_92742]]

1970–1991: Razcvet velikih industrijskih sistemov

Industrija je med leti 1970 in 1980 vztrajno rasla, zaposlovala je več tisoč ljudi in postajala vedno bolj pomemben del gospodarstva v celotni regiji. Štajerska je s tem le še utrdila svoj ugled kot ena izmed pomembnejših industrijskih območij v Sloveniji.

Med podjetji, ki so beležila največ zaposlenih, so tudi imena, omenjena že v začetnem obdobju industrializacije. Podjetje TAM je na primer v svojem vrhuncu zaposlovalo preko 8000 ljudi in predstavljalo nepogrešljiv del lokalne skupnosti. V MTT je na primer v najboljših letih bilo zaposlenih 6500 delavcev, podjetje pa je bilo znano kot največja tekstilna tovarna v celotni Jugoslaviji. Še bolj zgovoren je podatek, da je bila leta 1977 v Mariboru skoraj polovica delovno aktivnega prebivalstva zaposlena v industriji.

S tem ko so velika podjetja nudila delovna mesta več tisoč ljudem, so pomembno zaznamovala tudi družbeno življenje regije. V razcvetu so bile tovarniške kulturne skupine, ki so ljudi zabavale v prostem času, poskrbeli so tudi za telovadce, pa za letovanje na morju, in še bi lahko naštevali. Čeprav je bilo zaposlenih veliko, so velike tovarne skrbele za razvoj lokalne skupnosti.

1991–2000: Osamosvojitev in velik gospodarski preobrat

Z osamosvojitvijo Republike Slovenije se je gospodarstvo popolnoma spremenilo. Privatizacije in prehoda v tržno gospodarstvo marsikatero podjetje ni preživelo. Številne velike tovarne, ki so v preteklih desetletjih blestele, so se znašle v velikih težavah. Nekatera podjetja so propadla, drugim se je uspelo razdeliti ali preoblikovati. Med propadlimi podjetji sta se znašla TAM in MTT, pa tudi Metalna.

Zmagovalci tega obdobja so bili tisti, ki so se znali prilagoditi novemu sistemu in iti v korak s časom. S propadom velikih podjetij pa ni trpelo samo gospodarstvo, velik udarec je prejelo na tisoče ljudi, ki je tako rekoč čez noč ostalo brez dela. Posebej velik udarec je v tem obdobju doživela tekstilna industrija.

[[image_3_article_92742]]

2000–2010: Iskanje nove gospodarske podobe

Po velikih pretresih, ki jih je doživelo štajersko gospodarstvo, se je v tem obdobju postopoma pričelo popolno preoblikovanje. Štajerska se ni več zanašala na lokalni trg, temveč so se podjetja začela usmerjati tudi na evropske in svetovne trge. Pričel se je razvoj mnogih novih, manjših podjetij in poslovnih modelov, hkrati pa se je nadaljevalo prestrukturiranje tradicionalne industrije.

Na mestu, kjer je nekoč stala Tovarna TAM, je začela nastajati Poslovna cona Tezno, v kateri se danes nahaja več kot 200 podjetij, podobno pa se je zgodilo tudi na območjih nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Tako so tudi nekdanje velike tovarne dobile svoje mesto v sodobnem času, čeprav na popolnoma drugačen način.

2010–2020: Tehnologija, avtomatizacija in izvoz

V preteklem desetletju se je gospodarstvo ponovno začelo razvijati v drugačno smer. V ospredje je vedno bolj prihajala avtomatizacija procesov, digitalizacija, razvoj novih produktov in storitev ter zahtevnejša delovna mesta, za katera se je nenadoma pojavila tudi potreba po višji izobrazbi zaposlenih.

Številna štajerska podjetja so svojo prihodnost začela iskati predvsem na tujih trgih, kjer so s kakovostjo poslovanja in naprednim tehnološkim razvojem lahko konkurenčna tudi velikim podjetjem – to je nekaj, kar si v prejšnjem stoletju ljudje sploh niso znali predstavljati. A tudi mala podjetja so lahko v svetu izjemno uspešna, kar štajerski podjetniki vedno znova dokazujejo z nizanjem številnih poslovnih uspehov na svojih področjih.

2020–2026: Gospodarstvo v času novih izzivov

Leto 2020 je svet popolnoma ustavilo. Pandemija Covida-19 je poskrbela ne samo za zdravstveno krizo, temveč tudi za motnje v dobavnih verigah, po vračanju sveta iz pandemije pa so dodaten udarec podjetjem zadali še inflacija, energetska kriza, pomanjkanje kadrov in hiter razvoj umetne inteligence.

Štajerska podjetja so se tako v zadnjih letih znašla postavljena pred nove izzive, ki so odraz aktualnega dogajanja v svetu, hkrati pa jih priganja tudi težnja k napredku. Vedno bolj se namreč v gospodarstvu krepi pomen tehnološkega razvoja, inovacij in izboljšanja produktivnosti.

A to obdobje je Štajerski prineslo tudi projekt, ki med seboj ne povezuje samo podjetij, temveč tudi strokovnjake, institucije, šole in mlade. Prva izvedba Štajerske gospodarske odličnosti se je odvila v letu 2023, od takrat naprej pa vsako leto združuje to, k čemur stremijo prav vsa podjetja – biti odličen v svojem delu. Projekt pa ni samo nagrajevanje najboljših, temveč spodbuja tudi k povezovanju partnerjev in daje zgled mladim, ki s svojimi inovativnimi podjetniškimi idejami vsako leto znova navdušujejo lokalno okolje.

[[image_4_article_92742]]

Kam gre Štajerska v prihodnjih letih?

Ob tem kratkem sprehodu skozi čas hitro ugotovimo, da je v štajerskem gospodarstvu edina stalnica sprememba. Kako bomo reševali aktualne izzive, ki so pred nami, bo pokazal čas. Podjetja so postavljena pred vprašanja, na katera morda ne bodo znali odgovoriti takoj. Tukaj je na primer vprašanje kadrov – kdo bo opravljal dela, če bo delavcev vse manj? Kako bo razvoj nove tehnologije in umetne inteligence spremenil delovne procese v podjetjih? Katere so tiste panoge, ki bodo rasle? Kako pomembna bo robotizacija v industriji?

Eno izmed pomembnejših vprašanj, ki se pojavlja o prihodnosti štajerskega gospodarstva pa je tudi naslednje – ali bo mogoče mlade zadržati v regiji? To je morda ključna problematika, ki jo bo potrebno rešiti, da bo Štajerska še naprej lahko ostala konkurenčna drugim evropskim regijam. 

Vedno bliže je tudi večer, ko bomo ponovno izbrali najboljša podjetja v regiji. Četrta izvedba Štajerske gospodarske odličnosti bo potekala 15. oktobra v Hotelu Habakuk, kjer bo večer namenjen ne samo zmagovalcem, temveč prav vsem, ki stremijo k odličnosti pri svojem delu. Štajerska potrebuje prav vsak košček mozaika, ki tvori sliko kakovostnega gospodarstva v regiji.

[[image_1_article_90083]]