Podjetje je razmeroma preprosto ustanoviti. Precej težje ga je razviti do točke, ko ni več odvisno od človeka, ki ga je postavil na noge, nato pa odgovornost predati naslednji generaciji tako, da se ob menjavi za krmilom njegova zgodba ne ustavi. Prav tu je mogoče pri Trgovinah Jager poiskati drugačen odgovor na letošnje vprašanje Štajerske gospodarske odličnosti.

Ta se ne skriva v eni poslovni številki ali investiciji, temveč v več kot treh desetletjih dolgem prehodu od trgovine štirih ljudi do velikega družinskega podjetja, v katerem je danes dejavna že tretja generacija družine Jager.

Podjetje je zraslo, družinski priimek pa je ostal za krmilom

Franc in Marija Jager sta prvo trgovino odprla leta 1989 v Tržišču pri Rogaški Slatini, podjetje pa je takrat štelo štiri zaposlene. Iz ene trgovine je v naslednjih desetletjih nastala mreža Trgovin Jager, ki danes sodi med velike slovenske trgovske sisteme.

Pomembnejši del te zgodbe se je zgodil mnogo pozneje. Ustanovitelj Franc Jager je leta 2020 vodenje in lastništvo podjetja predal sinovom, s čimer se je Jagros iz podjetniške zgodbe prve generacije tudi formalno premaknil v naslednje obdobje. Danes sta kot direktorja družbe Aleš in Boštjan Jager, podjetje pa tudi v svojih zaposlitvenih predstavitvah poudarja, da so vanj vključeni predstavniki tretje generacije – Urša, Nik in Dona.

Ko družinsko podjetje preraste družinsko trgovino

Pri družinskem podjetništvu se pogosto poudarja kontinuiteta, vendar ta sama po sebi še ne zagotavlja uspeha. V določenem trenutku mora podjetje prerasti način dela, ki je mogoč, ko se vse pomembne odločitve sprejemajo za eno mizo in ko lastnik osebno pozna skoraj vsak del poslovanja.

Jagros je to mejo že zdavnaj presegel. Leta 2025 je zaposloval nekaj več kot 900 ljudi, aktualni javno dostopni podatki za leto 2026 pa podjetje še vedno uvrščajo med velike poslovne subjekte. Takšnega sistema ni mogoče voditi kot povečane različice prve trgovine iz leta 1989. Potrebne so jasne odgovornosti, notranji procesi in ljudje, ki posamezna področja obvladujejo neodvisno od lastnikov.

Od lokalne trgovine do podjetja, ki še vedno ostaja na vzhodu države

Ob rasti Jagros svojega težišča ni preselil v Ljubljano, kot podjetja rada storijo. Sedež družbe ostaja v Rogaški Slatini, velik del njegove trgovske mreže in zaposlovanja pa je še vedno povezan z vzhodno Slovenijo. V zadnjih letih je podjetje svojo prisotnost dodatno krepilo tudi v Podravju, med drugim z odprtjem trgovine v Ormožu in večjo naložbo v Hočah.

Ta geografska kontinuiteta je pri zgodbi o družinskem podjetju pomembna. Rast namreč ni nujno pomenila oddaljevanja od okolja, v katerem je podjetje nastalo, Jagros pa je po več kot treh desetletjih še vedno voden iz istega dela države, iz katerega je začel širiti svojo mrežo.

[[image_1_article_90083]]