Ljudje smo tako naravnani, da običajno najprej opazimo stvari, ki ne delujejo. Poln zabojnik, neodpeljani odpadki ali neurejena okolica hitro pritegnejo pozornost. Ko je vse urejeno, pa se nad tem pogosto niti ne zamislimo. Prav v tem nekoliko nenavadnem paradoksu podjetje Snaga Maribor vidi eno izmed meril svojega uspeha – najboljše opravljeno delo je pogosto tisto, ki ga občani skoraj ne opazijo.

Za podjetje, ki vsak dan skrbi za ravnanje z odpadki v Mariboru in okolici, gospodarska odličnost zato ni samo vprašanje poslovnih rezultatov. Pomeni predvsem zanesljivo storitev, odgovorno ravnanje z javnim premoženjem in nenehno iskanje načinov, kako lahko svoje delo opravljajo bolje.

Storitev, ki mora delovati vsak dan

Odvoz odpadkov je ena tistih storitev, ki je v sodobnem svetu postala del vsakdana. Prav zato od nje pričakujemo predvsem zanesljivost. Zabojniki morajo biti izpraznjeni, odpadki ustrezno zbrani, sistem pa mora delovati tudi takrat, ko o njem nihče posebej ne razmišlja.

»Za Snago gospodarska odličnost pomeni predvsem to, da prebivalcem Maribora in okoliških občin vsak dan zagotavljamo zanesljivo, kakovostno in cenovno dostopno storitev,« pravi direktor podjetja, dr. Vito Martinčič.

Pri javni službi je pri tem pomembno tudi vprašanje odgovornega upravljanja. Snaga Maribor namreč deluje z javnim premoženjem, zato se gospodarnost ne meri samo skozi prihodek ali dobiček, temveč tudi skozi vprašanje, kako se sredstva uporabijo in kaj se z njimi ustvari za uporabnike.

Ko dobiček ni končni cilj

»Kot javno podjetje dobička ne razumemo kot cilj, temveč kot pogoj za razvoj,« pojasnjuje direktor.

Prav tu se njihovo razumevanje gospodarske odličnosti razlikuje od klasične predstave o poslovnem uspehu. Ustvarjena sredstva vidijo predvsem kot možnost za nadaljnje izboljšave. Del jih namenjajo v sodobnejša vozila in opremo, del pa v boljše pogoje za zaposlene ter razvoj rešitev, povezanih s krožnim gospodarstvom.

Takšen pogled pomeni, da poslovna uspešnost ni sama sebi namen. Njena vrednost se pokaže šele takrat, ko se lahko pretvori v boljšo storitev, učinkovitejše delo in dolgoročno stabilnejši sistem.

Odpadek ni nujno konec poti

Pomemben del te zgodbe je tudi spreminjanje pogleda na odpadke. Čeprav so odpadki včasih predstavljali predvsem nekaj, česar se je treba znebiti, je danes zgodba povsem drugačna. Odpadki lahko ob ločenem zbiranju in primerni obdelavi postanejo tudi vir novih materialov.

»Odličnost vidimo tudi v tem, da odpadek razumemo kot surovino, saj vsak ločeno zbran in predelan kilogram pomeni manj odlaganja in čistejše okolje,« poudarja dr. Martinčič.

Prav tukaj se vsakodnevne navade prebivalcev povežejo z delovanjem javne službe. Ločevanje odpadkov se namreč ne konča pri različnih zabojnikih pred domom. Za tem se skriva celoten sistem zbiranja, prevoza, sortiranja in nadaljnje obdelave, pri katerem lahko pravilno ravnanje z odpadki pomeni, da material dobi novo uporabno vrednost.

Krožno gospodarstvo zato ni le vprašanje velikih industrijskih rešitev. Začne se tudi pri precej bolj vsakdanjih odločitvah – in pri sistemu, ki omogoča, da ločeno zbrani materiali dejansko ostanejo v toku predelave.

Za sistemom so ljudje

Čeprav je v ospredju vse več tehnologije, sodobnih vozil in opreme, pa pri Snagi Maribor poudarjajo, da je eden ključnih delov sistema še vedno človek. Ljudje na terenu so tisti, ki vsak dan skrbijo, da storitev poteka po načrtu. Njihovo delo je pogosto vidno predvsem takrat, ko pride do težave, sicer pa velja za skoraj neopazen del mestnega vsakdana.

Kaj je torej za Snago Maribor eden izmed najboljših pokazateljev kakovosti? »Ključni so naši ljudje na terenu, ki skrbijo, da je storitev tako samoumevna, da je občani skoraj ne opazijo. In prav to je za nas najboljše merilo uspeha.«

Za dobro opravljeno delo torej ni vedno potrebno priznanje ali posebna pozornost. Včasih je največji kompliment prav to, da lahko ljudje svoj dan nadaljujejo, ne da bi sploh pomislili na tiste, ki so v ozadju poskrbeli, da so koši prazni, ulice čiste in odpadki odpeljani.

Odgovornost do mesta se meri tudi v vsakdanjih stvareh

Zgodba Snage Maribor tako gospodarsko odličnost postavlja v zelo konkreten okvir. Gre za storitev, ki mora biti učinkovita in dostopna, podjetje mora z javnimi sredstvi ravnati gospodarno, hkrati pa mora razmišljati o tem, kako bo sistem deloval čez leta. Pri tem se poslovna uspešnost, okoljska odgovornost in kakovost storitve ne izključujejo, temveč se dopolnjujejo. Boljša oprema lahko pomeni učinkovitejše delo, razvoj krožnih rešitev manj odpadkov, vlaganje v zaposlene pa stabilnejši sistem.

Prav v tem je tudi povezava s projektom Štajerska gospodarska odličnost, ki skozi zgodbe različnih podjetij kaže, da odličnosti ni mogoče opredeliti samo z enim merilom. Pri Snagi se kaže predvsem v odgovornosti do uporabnikov in javnega premoženja, v sposobnosti, da iz odpadka iščejo novo vrednost, ter v ljudeh, ki vsak dan skrbijo, da mesto deluje tako, kot mora.

Morda je zato njihov pogled na uspeh eden preprostejših, a tudi najbolj zgovornih: če je delo opravljeno tako dobro, da ga skoraj ne opazimo, potem sistem deluje.

Skozi deljenje pogledov podjetij na odličnost tokrat zopet dodajamo pomemben košček mozaika v celotno sliko projekta Štajerska gospodarska odličnost. Ljudje so ključen del ne samo vsakega podjetja, temveč tudi celotne gospodarske slike. Posebno pomembni pa so tudi v zgodbi Štajerske gospodarske odličnosti, ki letos poteka že v četrti izvedbi. 15. oktobra bodo v Hotelu Habakuk ponovno nagrajeni tisti, ki stojijo za najuspešnejšimi zgodbami v štajerskem gospodarstvu. Te pa so vsako leto znova zgrajene na pomembnem temelju vsakega podjetja – na ljudeh.

[[image_1_article_90083]]