Na podjetniškem dnevu Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor je občinstvo najbolj nasmejala, hkrati pa tudi zelo jasno prepričala ideja Poop-A-Way, aplikacija, ki uporabnika v nekaj sekundah pripelje do najbližjega čistega in dostopnega stranišča.
Na prvi pogled zabavna, skoraj hudomušna ideja, ob podrobnejšem pogledu pa zelo konkretna rešitev za eno najbolj vsakdanjih urbanih zadreg. Tako bi lahko opisali Poop-A-Way, aplikacijo, s katero so se na letošnjem podjetniškem dnevu Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor predstavili Gal Verlič, Tinej Budimir, Taj Čepe in Nik Vernik.
Njihova poslovna zamisel je bila med tistimi, ki so pri občinstvu naletele na najbolj neposreden odziv, saj je ideja v osnovi presenetljivo praktična: uporabniku v trenutku, ko to najbolj potrebuje, pokaže, kje je najbližje stranišče, kakšno je njegovo stanje, ali je dostopno, odprto, plačljivo in primerno tudi za družine z otroki ali osebe z oviranostmi.
Na podjetniškem dnevu Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor, ki letos obeležuje sto let delovanja, so dijaki znova dokazali, da podjetništvo v šolskih klopeh ni le teorija. Ob 26. izvedbi tekmovanja Mladi podjetnik je potekala tudi razglasitev najboljših kratkih videopredstavitev natečaja TO.TI.KLIP – Klipni svojo idejo!, ki se je že drugič zapored odvil v povezavi s Štajersko gospodarsko odličnostjo. Pred žirijo se je na osrednjem tekmovanju predstavilo devet ekip, ki so morale pripraviti celovit poslovni načrt, raziskati trg, razmisliti o financah, razviti promocijsko gradivo in svojo idejo prepričljivo predstaviti v živo. Ocenjevali so jih Tanja Ciglarič iz Marketinga malih podjetij, Aleš Zorc iz Dewesoft RealTime, Vera Kocbek iz Zavarovalnice Grawe, podjetnik Žiga Legnar iz Čili napoja ter mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice. Najvišje ocene je prejela ekipa Sportify, za njo sta se uvrstili ideji Hairio in Senvity, med občinstvom pa je največ navdušenja požela aplikacija Poop-A-Way.
Problem, ki ga vsi poznajo, a ga redko kdo naslovi
Poop-A-Way se loteva področja, o katerem se v javnosti ne govori pogosto, čeprav je povezano z osnovnim občutkom varnosti, udobja in dostojanstva v mestu. Kdor se je že znašel v neznanem kraju, na potovanju, na sprehodu z otrokom, med vožnjo ali sredi mestnega jedra, ve, da vprašanje, kje najti najbližje urejeno stranišče, ni nepomembno.
Dijaki so izhajali prav iz te izkušnje. Danes lahko z mobilnim telefonom v nekaj sekundah najdemo restavracijo, parkirišče, taksi, bankomat ali najbližjo kavarno, pri straniščih pa se uporabnik še vedno pogosto znajde pred vprašanjem, ali bo moral v lokal, kjer se od njega pričakuje nakup, ali pa bo končal v slabo označenem, neurejenem oziroma zaprtjem javnem objektu.
Aplikacija želi zato uporabniku prihraniti čas, zmanjšati stres in mu ponuditi občutek varnosti. V načrtu je zasnovana kot intuitivna platforma z interaktivnim zemljevidom, ki v nekaj sekundah pokaže najbližja javna ali partnerska zasebna stranišča, ob tem pa omogoča natančno navigacijo in prikaz ključnih informacij.
Ni dovolj vedeti, kje je stranišče, pomembno je tudi, kakšno je
Bistvo aplikacije ni le lokacija. Poop-A-Way bi uporabnikom prikazoval podatke o dostopnosti za invalide, prisotnosti previjalnic, morebitnih stroških uporabe in delovnem času. Posebej pomemben del aplikacije bi bil sistem ocen in komentarjev, s katerim bi uporabniki sproti prispevali podatke o čistoči, urejenosti in splošni izkušnji na posamezni lokaciji.
Prav ta skupnostni element daje ideji dodatno težo. Pri straniščih namreč formalna informacija, da nekje obstajajo sanitarije, uporabniku pogosto ne pove dovolj. Veliko bolj dragoceno je vedeti, ali so vrata dejansko odprta, ali je prostor čist, ali je primeren za otroka, ali je dostopen starejši osebi oziroma ali je treba za uporabo plačati, pri čemer Poop-A-Way tako ne želi biti samo zemljevid, ampak nekakšen sprotni vodič po sanitarni infrastrukturi mesta.
Ideja, ki s humorjem odpre resno vprašanje mestnega življenja
Poop-A-Way je dober primer poslovne ideje, ki si upa izbrati temo, ob kateri se ljudje najprej nasmehnejo, nato pa hitro ugotovijo, da bi aplikacijo zelo verjetno uporabili tudi sami. To je bila verjetno tudi ena od prednosti njihove predstavitve pred občinstvom: ideja je takoj razumljiva, problem ni abstrakten, rešitev pa je dovolj jasna, da si jo lahko vsak predstavlja na svojem telefonu.
Dijaki so s svojo aplikacijo pokazali, da podjetniška ideja ni nujno zanimiva samo takrat, ko je tehnološko zapletena ali povezana z velikimi industrijami, saj je včasih dovolj, da nekdo opazi zadrego, ki jo drugi raje spregledajo in zanjo predlaga rešitev, ki bi jo ljudje dejansko uporabili, ko bi jo potrebovali.
