Mariborski Europark je letos dopolnil 26 let delovanja, v tem času pa se je njegova vloga razvijala skupaj s potrebami mesta in obiskovalcev. Za prepoznavno nakupovalno destinacijo stojijo tudi obsežne naložbe v energetsko učinkovitost, sodelovanje z lokalnimi ponudniki in projekti, ki segajo onkraj trgovske dejavnosti. Prav ti vidiki njegovega poslovanja ponujajo zanimivo izhodišče za razmislek o gospodarski odličnosti.
Na strehi nakupovalne destinacije Europark je nameščenih približno 2000 sončnih panelov, ki sestavljajo fotovoltaično elektrarno z močjo 842 kilovatov. Naložba, vredna več kot 1,2 milijona evrov, je eden konkretnejših primerov sprememb, ki so jih v nakupovalnem središču izvedli v zadnjih letih. Čeprav jih obiskovalci med vsakodnevnimi opravki praviloma niti ne opazijo, takšne odločitve pomembno vplivajo na dolgoročno delovanje velikega trgovskega objekta.
Europark Maribor, ki je vrata prvič odprl avgusta leta 2000, je danes z več kot 120 trgovinami in lokali ter približno 40.000 kvadratnimi metri najemnih površin največje nakupovalno središče v severovzhodni Sloveniji. Njihovo poslovanje temelji na privabljanju obiskovalcev in zagotavljanju ustreznih pogojev za trgovce, hkrati pa tako velik objekt zahteva stalno vzdrževanje, prilagajanje in premišljeno upravljanje.
Prav v tem je mogoče prepoznati enega od odgovorov na vprašanje, ki ga letos odpira projekt Štajerska gospodarska odličnost, uspešnost podjetja se namreč pokaže tudi v tem, kako se odziva na spremembe in kako svoje poslovanje razvija na dolgi rok.
Naložbe, ki spreminjajo delovanje nakupovalnega središča
Energetska učinkovitost je za velika nakupovalna središča pomembno poslovno vprašanje, saj osvetlitev obsežnih površin, ogrevanje, hlajenje in prezračevanje zahtevajo precej energije, zato lahko spremembe v upravljanju objektov pomembno vplivajo na njihovo porabo in stroške obratovanja.
Europark je v preteklih letih izvedel več ukrepov, povezanih z zmanjševanjem porabe energije. Poleg postavitve sončne elektrarne, za katero je bila predvidena letna proizvodnja približno 978 megavatnih ur električne energije, so med drugim uvedli energetsko varčnejšo LED-razsvetljavo, posodabljali prezračevalne sisteme in prilagajali njihovo delovanje dejanskemu številu obiskovalcev.
Spremembe so vidne tudi na področju mobilnosti. Obiskovalcem so na voljo polnilna mesta za električna vozila, katerih število so leta 2023 povečali na 15, pred Europarkom pa je urejena tudi postaja sistema za izposojo mestnih koles Mbajk.
Gre za naložbe in prilagoditve, ki same po sebi še ne povedo vsega o poslovni uspešnosti Europarka, vendar kažejo, kako se upravljanje nakupovalnega središča spreminja pod vplivom energetskih in okoljskih zahtev.
Prostor, kjer svoje kupce najdejo tudi manjši lokalni pridelovalci
Povezava nakupovalnega središča Europark z lokalnim okoljem je posebej opazna pri dejavnostih, ki niso neposredno povezane z njegovo stalno trgovsko ponudbo.
Vsako sredo se denimo osrednji prireditveni prostor v pritličju spremeni v ekološko tržnico, na kateri okoliške kmetije in lokalni pridelovalci ponujajo certificirano ekološko pridelano hrano in druge izdelke. Tržnica je v Europarku prisotna že vrsto let, njena posebnost pa je predvsem v tem, da manjšim ponudnikom omogoča neposreden stik z obiskovalci ene najbolj obiskanih nakupovalnih lokacij v regiji.
Za pridelovalce, ki svojo dejavnost pogosto razvijajo z omejenimi sredstvi in brez velikih prodajnih mrež, je dostop do takšnega prostora lahko pomemben del njihovega poslovanja. Obiskovalci pa se lahko na isti lokaciji srečajo s ponudbo, ki je sicer ne bi nujno našli v običajnih trgovskih verigah.
Europark svoje površine namenja tudi razstavam in dogodkom različnih lokalnih organizacij. Prav v oktobru sta denimo v njegovih prostorih na ogled slikarska razstava Mateje Ogorevc in razstava malih živali, skozi leto pa se tam vrstijo še drugi kulturni in izobraževalni dogodki.
Takšne dejavnosti kažejo, da je mogoče veliko trgovsko infrastrukturo uporabljati tudi kot prostor za predstavitev manjših ustvarjalcev, društev in lokalnih pobud, ki imajo sicer precej drugačne možnosti za doseganje širše javnosti kot velike gospodarske družbe.
Povezava z mestom se kaže tudi zunaj nakupovanja
V Europarku se sodelovanje z lokalnimi organizacijami odraža tudi skozi dobrodelne projekte. Eden prepoznavnejših je tradicionalni Europarkov kolesarski maraton, ki je leta 2025 doživel že 14. izvedbo. Z donacijo nakupovalnega središča in zbranimi prijavninami so organizatorji takrat zbrali 2000 evrov za mariborsko humanitarno društvo UP-ornik.
Januarja letos so v nakupovalnem središču gostili tudi likovno razstavo, namenjeno zbiranju donacij za Društvo Sonček, pri kateri so bila zbrana sredstva namenjena zdravstveno-terapevtskim kolonijam in nakupu terapevtskih lutk za osebe s cerebralno paralizo.
Seveda ostaja trgovska dejavnost osrednji del Europarkovega poslovanja, toda po več kot četrt stoletja prisotnosti v Mariboru je njegova vloga širša od zagotavljanja prodajnih površin. Postal je ustaljena lokacija vsakodnevnih opravkov, obenem pa prostor, kjer se lahko odvijajo tudi dejavnosti, ki jih praviloma povezujemo z drugimi deli mestnega življenja.
Europark tudi letos med partnerji Štajerske gospodarske odličnosti
Raznolika vpetost v gospodarsko in družbeno okolje je tudi izhodišče za povezavo Europarka s projektom Štajerska gospodarska odličnost, ki letos poteka že četrtič.
Projekt skozi sodelujoča podjetja in partnerje odpira vprašanje, kaj pravzaprav pomeni gospodarska odličnost ter kako jo prepoznati v dejavnostih, ki jih med seboj pogosto težko neposredno primerjamo. Industrijsko podjetje, finančna institucija, tehnološka družba in nakupovalno središče namreč poslujejo v zelo različnih okoliščinah, zato se tudi njihovi razvojni dosežki izražajo drugače.
Europark, ki projekt podpira tudi letos, tako prispeva predvsem perspektivo dolgoletnega poslovanja v mestu ter upravljanja prostora, s katerim so vsakodnevno povezani številni obiskovalci in ponudniki storitev.
Osrednja prireditev Štajerske gospodarske odličnosti bo 15. oktobra 2026 v Hotelu Habakuk v Mariboru, kjer bodo ponovno izpostavljeni dosežki podjetij in posameznikov iz širše regije.
[[image_1_article_90083]]
