27-letni Mariborčan Žiga Donik dela kot mladi raziskovalec na Fakutleti za Strojništvo. “Sem redno zaposlen, za polni delovni čas,” nam uvodoma pojasni sprejemalec Merkur Maribora.

Njegova naloga je, da v štirih letih naredi doktorat iz biomehanike oziroma povezano tudi z medicino, saj Donik preiskuje razvoj žilnih opornic. “Delam vsak dan, hodim normalno v službo, tako da na dopoldanske treninge fitnesa ne morem hoditi, nadoknadim pa to pred popoldanskim treningom. Enkrat na teden je sicer tudi trening z žogo, katerega tudi moram žal preskočiti.”

Povod pogovora je predvsem velika zmaga na prvi tekmi polfinala proti Calcitu iz Kamnika, s katerimi danes in potem sredo doma v dvorani Tabor igrajo dve tekmi. Prav tako se je Žiga Donik s svojim soigralci veselil uvrstitve med štiri najboljše v ligi MEVZA, a po zadnjem turnirju tukaj ostaja malce grenak priokus.

Zaupajte nam, kaj vse se mora “poklopiti”, da lahko športnik istočasno igra na nivoju ligo prvakov in obenem dela doktorat ?

Prvič, to kar počneš, te mora veselit. Moraš imeti rad odbojko, moraš imeti nasploh rad šport in da te to izpopolnjuje. Hkrati te morajo bližnji pri tem podpirati, pomaga pa tudi, da se s soigralci dobro razumeš in da te tudi oni pri tem podpirajo.

Je pa res, da vzame veliko časa in zahteva dosti organizacije, veliko krat zmanjka časa za druge stvari, ki te še veselijo. Zato je toliko bolj pomembno, da te veseli to kar počneš, da ne pogrešaš ostalih stvari, katere lahko narediš po koncu sezone.

Ste kdaj pomislili, da je vsega preveč?

Usklajevanje zna biti včasih res zelo naporno. Leteti iz službe na trening, pa kdaj še nazaj, ni lahko. Sestanki, druge aktivnosti, sodelovanje s kolegi konkretno z univerze Chicaga, pa vsa ta časovna razlika. Dodatno sem še vpet v ASEF, kjer sem tudi njihov štipendist in poskušam aktivno sodelovati v nekaterih aktivnosti. Sigurno pride kdaj kak trenutek, ko ti pride na misel ‘kaj je meni tega treba’ in se je težko v teh trenutkih spraviti na trening, ampak potem, pa je vse super. Začneš delati kar znaš, se sprostiš, poleg tega v službi veliko krat naletiš na težave, probleme o katerih razmišljaš, to na treningu lahko vse pozabiš, se osredotočiš zgolj na to kar delaš in je to neka miselna sprostitev, kljub temu da je poleg tega nek fizični napor.

Lani ste se ob vseh okrepitvah uspeli prebiti med tisto šesterico, kateri je trener Škorc najpogosteje zaupal.

Lansko sezono, ko smo imeli še dodatne okrepitve na mojem mestu – Filip Kovačević, Roland Gjergje in mladi obetavni Rok Bračko, je bila super konkurenca na sprejemalskem mestu. Skoraj vsako sezono se pojavijo bolezni, težave, zato sem na začetku pričakoval, da bom vstopil in odigral nek delež tekme. Na koncu je naneslo, da sem večinoma tekme začenjal. To me veseli, v bistvu dokazuje, da sem dobro delal, da sem držal neko formo, trener mi je zaupal, pozna me in ve kaj lahko od mene pričakuje. Mogoče mi je malo žal, da lani nismo uspeli doseči vsega, kar  smo si zadali, imeli smo dobro popotnico že na tistem finalu proti ACH Volleyju.

Podpisali ste tudi novo pogodbo, drži?

Drži, lani sem podpisal za novi dve sezoni. Odločil sem se, da bom igral do konca doktorata.

Torej planirate igrati do naslednjega leta, ko zaključite z doktoratom?

Pred podpisom te pogodbe sem že razmišljal o tem, do kdaj imam nekako namen in prišel do zaključka, da tekom študija, tekom doktorata, dokler sem še mladi raziskovalec, se da dokaj dobro usklajevati te obveznosti.  Hkrati sta mi letošnja in lanska sezona dali neko pozitivo, samozavest, da vseeno to zmorem kljub velikim obremenitvam.

Kaj pa, če bi prišla kakšna ponudba iz druge države?

V tej fazi ne razmišljam o tem, da bi šel še kam drugam. Zdaj razmišljam bolj o tem, da bo odbojko sčasoma potrebno pripeljati h koncu – dolgotrajno usklajevanje službe in vsega skupaj je namreč zelo naporno. Prav tako me čakajo drugi izzivi v življenju, ampak odbojka je vsekakor nekaj, kar rad počnem in konec bo vsekakor težek, kadarkoli že bo.

Je pa res, da nikoli nisem dobil možnosti, da bi šel v tujino, ampak mislim, da sedaj niti ni več čas za to. Sedaj imam med drugim tudi redno službo in me tudi to veže na dom. Če pa bi dobil priložnost iz tujine, bi ta mogla biti res posebna, da bi se odločil oditi. Po tej sezoni to vsekakor ne bi bilo mogoče, ker je potrebno končati doktorat, na kar sem vezan z rokom iz Raziskovalne agencije Republike Slovenije, ki financira ta program – za naprej pa je še predaleč za razmišljat.

Katero državo, hipotetično, pa bi favorizirali pri tej ponudbi?

Vedno sem rad spremljal Poljsko, Italijansko ligo. Ampak vem, da je to res iz mojega dosega, tudi časovno ni več časa razmišljati o takih stvareh.

Letos je ekipa nekoliko pomlajena, Vi ste eden od nosilcev, tudi kapetan ekipe. Vam ustreza ta vloga in kako je biti kapetan tem mladim fantom?

Ekipa se je od lanskega leta močno spremenila, mislim da smo od lanske ekipe ostali štirje igralci, tako da sem tudi letos najstarejši igralec in hkrati tudi domačin. Dolgo že sodelujem s Škorcem in Kranjcem in zato me je tudi doletela vloga kapetana. Mislim, da sem se kar dobro znašel, nekako skušam pomagati vsem igralcem, prenašam svoje izkušnje na njih. Sebastijan zna biti zelo energičen, zato včasih poskušam kakšno situacijo tudi pomiriti.

Zdi se mi, da se s fanti super razumemo, da obstaja spoštovanje, hkrati pa ogromno heca, kar pripomore k ekipnemu duhu. Mislim, da poslušajo moje nasvete. Tudi jaz sem vedno vesel, če mi kdo pove, kaj delam narobe, če povedo, kaj bi lahko delal drugače, treba je vedno komunicirat, da veš kaj pričakujejo od tebe in da poveš, kaj ti pričakuješ od drugih. Le tako lahko skupaj rastemo.

Kakšno je vzdušje po uvrstitvi na Final4 lige MEVZA in zmagi nad Calcitom?

Glede trenutnega stanja v prvenstvu in uvrstitvi na Final4 lige Mevza smo sigurno zadovoljni, ostaja pa malo grenki priokus, saj smo bili zelo blizu, da si zagotovimo 3. mesto po rednem delu, ki bi nam v prvi vrsti prineslo malce ugodnejšega tekmeca v polfinalu, torej Kamnik, namesto ACH Volleyja. V primeru poraza se ne igra za 3. mesto.  Zato grenak priokus z zadnjega turnirja.

Kljub temu pa smo res lahko zadovoljni s tem kar smo prikazali v liga MEVZA; bilo je kar nekaj težkih tekem.  Če bi nam dejali pred sezono, da bomo na Final4, bi takoj podpisali. To je bil eden od naših ciljev pred začetkom sezone.

Zdaj po zmagi nad Calcitom je vzdušje v ekipi super, končno nam je uspelo, v bistvu smo z vsako tekmo smo igrali boljše, prišli bližje. Začeli s porazom 3-0, 3-1, 3-2, zdaj smo zmagali 3-2, kar nas zelo veseli, hkrati pa to ne pomeni nič. Nam še vedno odloča tista sredina tekma, kdo se bo uvrstil v finale pokalnega tekmovanja, kjer potrebujemo tri sete. V tekmo moramo iti neobremenjeno, brez nekega pritiska, oni so še vedno veliki favoriti, imajo res odlično ekipo, mi pa bomo poskušali dokazati, da smo boljši.

Je samozavest narastla do te mere, da verjamete tudi v uspeh proti ACH-ju sedaj na Final4 lige Mevza?

S takimi zmagami, z neko potrditvijo, da delamo dobro, da se razvijemo kot ekipa, da iz tekme v tekmo igramo boljše, samozavest lahko naraste. Zavedamo se, da na Final4 pokale MEVZA (v bistvu ni finalnega turnirja, se igra podobno kot v pokalu, na dve dobljeni tekmi), smo dobili izjemno močnega nasprotnika, ki je vzel set tudi eni veliki Modeni. Odlično so nastopali v letošnji ligi prvakov, malo jim je manjkalo, da bi se uvrstili naprej. Naš cilj ni, da se malo igramo, naš cilj je zmagati. V takšnih tekmah smo morda mi tudi bolj sproščeni, saj je vloga favorita na njihovi strani.

Sigurno bomo proti ACH-ju iskali svoje priložnosti, dali bomo vse od sebe.  Upam da bo tekma privabila večje število gledalcev, ker letos ni take udeležbe, kot bi si mogoče želeli, glede na to, da nizamo dobre rezultate.

Kaj je odločilo zadnjo tekmo, da ste slavili proti Calcitu?

Začeli smo res odlično, agresivno, servirali smo odlično, borili smo se v obrambi, zaključevali težke žoge. Tudi v drugem nizu smo po nekem zaostanku uspeli preobrniti, odigrati zbrano. Vodili 0-2, tudi tretji niz smo igrali dobro, ampak smo malo popustili na servisu, naredili smo še nekakšno napako v napadu, tega pa proti takšni ekipi kot je Calcit ne moreš, da ne bi bilo neke posledice. Dobili so tretji niz, potem je prav tako bil napet četrti niz, ki so ga dobili oni. V petem nizu smo pokazali, da nas to ni potolklo. Res iskrene čestitke fantom užival sem v igranju z njim, dali smo vse od sebe in zmaga je bila naša.

Kaj pričakujete od naslednjih dveh tekem. Najprej danes prvenstvena tekma, nato povratna pokalna tekma.

Mislim, da bo tekma danes zelo zanimiva, večji naboj pa bo imela sredina tekma, kjer pa upam, da bomo uspeli velik rezultat.

Za konec, je padla kakšna beseda z bivšim soigralci?

Glede besed z bivšimi soigralci – res se dobro razumemo še od prej. V bistvu z Alanom Košenino sem začel igrati, ko sem prvič stopil na igrišče, skoraj 20 let nazaj. Tako da se res odlična poznava, odlično se razumem, tudi z obema Urošema, s katerima sem igral lani, oz. Planinšičem še leta poprej. Z njimi sem pogosto v stikih, veliko krat se slišimo, ko so v Mariboru, se dobimo, pogovorimo, družimo. Res smo dobri prijatelji, seveda se tudi malo hecamo na račun naših tekem in na račun dogodkov v ligi.

Pred in po tekmi je bilo par besed, predvsem z Alanom, seveda tudi kdaj med tekmo pade kak nasmešek, ampak sicer je med tekmo popoln fokus na igrišče.

Je pa vedno zanimivo in zabavno igrati proti dolgoletnim soigralcem. Užitek je  igrati z njimi in proti njim, vedno je korekten, prijateljski in spoštljiv odnos, kar mi je všeč.