Nekako bi še šlo, če ne bi bilo še tretjega gola. Če bi poraz Maribora pri Hammarbyju (3:1) strnili v eno misel, bi gotovo bila ta. Tretji gol. Iz penala. Ki najbrž niti ni bil. Pa še Ažbe Jug je sprva ubranil… Saj tako je odgovoril tudi Jan Repas, ko je dobil iztočnico za četrtkovo povratno tekmo v Ljudskem vrtu (20.45). Na naravni travi. In pristavil, da niti umetna trava na gostovanju za tako dramatičen, begav, adolescenten poraz v Stockholmu ne more biti alibi. In tudi ni, kakor pravi trener Simon Rožman.

“Nismo si pripravili dobrega izhodišča pred povratno tekmo,” je bil razumljiv prvi odziv Rožmana po porazu v Stockholmu, kjer je Astrit Selmani zadel hat-trick. Bolj zgradil kakor zadel. Že res, da je Hammarby prevladoval, toda imeli so celo še lepše priložnosti od tistih, ki so pristale v mreži Ažbeta Juga. Mlademu Mariboru ni šlo, ampak tokrat se je še posebej učil ravno trener. V dvoboju z le leto dni starejšim trenerjem tekmecev Milošem Milojevićem je bil izigran, prebran, prepozen.

“Bilo je dovolj prostora”

“Bili smo impresionirani, težko smo se prilagodili na situacije na igrišču. Manjkalo je malce mirnosti, da bi žogo lahko zadržali na nasprotnikovi polovici, ker mislim, da je bilo dovolj prostora,” je bila Rožmanova prva analiza.

Prostora je morda nekaj že bilo, vendar Maribor je bil odrezan, nepovezan, hipen, instiktiven. Če je obstajal načrt, je bil sesut hipoma. Tekma, ki je zlomila Vida Kodermana, saj se je Gregor Sikošek bolje znašel.

Če Andrej Kotnik, ki doslej še ni zabeležil minute na treh tekmah in je deloval na stranskem tiru, več od prostora in kakšne latentne solo akcije ni znal narediti, se je še najbolj izkazal Rok Kronaveter. Doslej v tej sezoni predstavljen kot izkušena menjava. Tokrat so te izkušnje predstavljale ob zadetku Nina Žuglja po podaji sicer osamljenega Marka Alvirja edino nevarnost.

Niso bili pripravljeni na kuliso

“Naredili smo malo preveč napak na odprtem prostoru, kjer smo imeli številčno premoč, pa so nas vseeno razigrali. Naredili smo preveč napak za ta nivo tekmovanja,” Rožman ni bežal od (samo)kritike.

Vsi trije zadetki so bili posledica kolektivne nepozornosti, kar je najbrž še milo rečeno. Tokrat se trije v zadnji vrsti niso obnesli, saj je Hammarby znal izkoristiti, ko je prebi(ja)l osnovno sredinsko linijo. Pri vseh treh golih. “Ampak ni predaje, imamo tekmo pred svojimi navijači. Je pa bila tukaj izjemna kulisa,” je še dodal Rožman, kar samo kaže na nepripravljenost vijoličastih na tekmeca, ki je igral na silovit navdih navijačev. Pa je teh bilo za manj kot tretjino kapacitete. Ampak tisti, ki so prišli, so vedeli, kako neredno igra Hammarby v Evropi. In zato tako huronsko navijali.

Umetna trava še najmanj kriva

Če pa bi iz prve roke radi izvedeli, kako je bilo na igrišču, je odgovor ponudil vezist Jan Repas. “Ekipa Hammarbyja je bila boljša. Imeli so veliko situacij, zadeli tri gole.” In Maribor, zakaj ni zmogel več? “Lahko bi kakšne priložnosti boljše izkoristili, ampak škoda, ker smo prejeli te tri gole.”

Na vprašanje, ali je bil razlog morda v podlagi, torej umetni travi, je samo odmahnil. “Nima smisla iskati alibijev, igrišče je bilo vredu, umetna trava nima veze. Naravno travo moramo obrniti v naš prid.” Ampak če v četrtek zabijejo dva gola, bo tokrat to dovolj le za podaljške. Vmes pa jih v nedeljo po treh zaporednih gostovanjih v Ljudskem vrtu ob 20.15 v drugem krogu državnega prvenstva čaka obračun z Domžalami.