Seznam bi bil predolg. Seznam tistih, ki so padli na Finto. Na Finto Rulo™️. Bila je finta, za katero si vedel, da jo bo prodal tudi, ko je bila že zdavnaj razprodana. Limited Edition. Pa jo je vseeno prodal. Kot dodatna runda, ki ti jo častijo samo zato, ker si bil tam.
In on je bil. Peti po številu nastopov. 411. Pred njim Sebastjan Gobec (488), Marcos Tavares (428) ter Dušan Kosić in Janez Strajnar (421). Ampak to so samo cifre. Mnogim mlajšim niti priimki ne pove veliko več. Celo nekaterim starejšim ne.
In kot večina njih je tudi on bil, je in bo ostal zgodba. Je stik zadnjega fuzbala iz dvorišča in novodobnega insta-podatkovnega fuzbala. Za nas romantike nekdo, ki je na levem beku naredil ne le kariero, ampak opus. Remek delo. Tisti redni asistent, ki je zabil gol, vreden milijonov. Potres. Majke mi. To so bile besede, ko je padel Hapoel in je Maribor še tretjič, zadnjič šel v ligo prvakov. Ja, tudi goli v severni gol Ljudskega vrta so lahko zgodovinski. Njegov je morda najbolj pomemben, lep, celovit.
Imel je vzpone in padce. Zavedal se je omejitev, težko sprejel tudi slabšo formo. A se je pobral in bil konstanten. Prišel vse do reprezentance, kjer je spoštljivo pokazal, koliko pomeni tistim, ki brcajo (le) doma. In sprejel, ko ni več šlo, kot nekdaj, kar je najtežje od vsega. In ostal takšen, kot je. Znal je tudi kakšno zašiliti, ampak vedno tako, da ni izpadel kot nekaj, kar ni.
Mitja Viler bi v Mariboru skoraj dobil nadimek Elda, ampak bo vedno Rulo. Oni s finto. Levi bek, ki je iz cifre 28 naredil romantiko. In zdaj je končal plodno, bogato, lepo kariero.
