Uprava za zaščito in reševanje ponovno opozarja organizatorje kresovanj in posameznike na nevarnost požarov v naravnem okolju, ki lahko v nenadzorovanem okolju, hitro uidejo iz vajeti. Svetuje se, da se pred kresovanjem ustrezno uredi in zavaruje kurišče, ogenj pa mora biti pod stalnim nadzorom ves čas kurjenja.

Kresovi so tesno povezani s tradicijo

Kres je sicer nadzorovan ogenj, zakurjen z drvmi, vejami ali drugimi lesnimi materiali, običajno pa ga povezujemo prav s praznovanjem delavskega praznika na večer pred 1. majem. Na organiziranih kresovanjih se običajno zbere večja množica ljudi, zato je toliko bolj pomembno, da se ljudje držijo pravil v izogib posledicam in tudi kaznim. 

Prepoved kurjenja odpadkov

Kot je že zapisano zgoraj, se lahko na ogenj polagajo zgolj lesni materiali, v nobenem primeru pa se na kresu ne sme kuriti odpadkov. Kurišče je potrebno urediti, mora pa biti obdano z negorljivim materialom. Prav tako je izjemno pomembno to, da mora kurišče biti oddaljeno vsaj 50 metrov od gozda. 

»Od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, naj bo kurišče oddaljeno vsaj 100 metrov.«

Kurišče je treba nadzorovati ves čas kurjenja, po končanem kurjenju pa je obvezno treba pogasiti ogenj in žerjavico ter kurišče pokriti z negorljivim materialom. Prav tako je potrebno prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, kadar je povprečna hitrost vetra večja od 6 m/s ali ob sunkih vetra, močnejših od 10 m/s.

Največji problem so ponavadi neprijavljena kurišča

O nevarnostih kresovanja smo spregovorili z Oskarjem Neuvirtom, dolgoletnim gasilcem in pirotehnikom, ki je uvodoma pojasnil, da je najpomembnejša osnova vsakega kresovanja ta, da je kurišče dobro pripravljeno in oddaljeno od vnetljivih materialov. Še največjo težavo po besedah sogovornika predstavljajo zasebna kurišča, ki niso pod nadzorom gasilske straže.

Na takšnih zasebnih kresovanjih se pogosto dogajajo napake, zaradi katerih se lahko požar hitro razširi dalje, saj ljudje na ogenj mečejo kose plastike, gume, maziva ali goriva, prav tako pa ne upoštevajo zakonskih določil, da je ob močnejšem vetru potrebno prenehati s kurjenjem.

Hitro lahko zagorijo ciprese ali smreke

Neuvirt ima kot nekdanji gasilec ogromno izkušenj s težavami na kresovanjih, pogosto so se namreč hitro vnele ciprese ali zimzelene smreke, ki so bile postavljene preblizu kurišča. Po njegovih besedah je pomembno tudi to, da je prostor za kres očiščen in zavarovan, ter da je v bližini cev z vodo, ki lahko hitro prepreči nadaljnje širjenje.

»Najbolj pomembno pa je to, da ko smo se dobro najedli in zabavali, da kurišče dobro zalijemo z vodo. Tudi če ves material ni dodobra zgorel, je obvezno treba kurišče zaliti z vodo, saj lahko drugo jutro veter razpiha tleče kose, kar lahko vodi do požara«

Pogoste napake pri kurjenju kresa

V preteklosti se je na kresovanjih že zgodilo več incidentov, saj so to dogodki, kjer se ljudje hitro spozabijo in lahko naredijo napake z velikimi posledicami. Kot primer je Neuvirt navedel zgodbo, ko so mlajši fantje tekmovali v tem, kdo bo preskočil kres – pri tem se je eden izmed fantov zapletel v kos lesa in je padel na ogenj, ob tem pa se je tudi poškodoval. Izjemno nevarno početje je tudi, ko se ljudje ne držijo navodil in na kres polivajo bencin, kar lahko vodi do izbruha vnetljivih hlapov, ki lahko poškoduje tako ljudi kakor tudi okolico.

»Za prižig kresa je treba uporabljati naravne materiale, kot so denimo trske in papir.«

Previdno tudi pri pokanju s karbidom ali možnarjem

Med prvomajskimi prazniki se pogosto pojavi tudi pokanje s karbidi in možnarji. Čeprav je tovrstno pokanje med 30. aprilom in 2. majem dovoljeno po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, pa je ob tej tradiciji potrebno upoštevati nekaj ključnih pravil in sicer:

  • med 22. in 6. uro mora biti zagotovljen nočni mir in počitek ljudi,
  • mladoletnim osebam je uporaba možnarjev prepovedana,
  • možnaristi morajo imeti certifikat o usposobljenosti za streljanje z možnarji in priglasitveni list za orožje kategorije D.

Pri pokanju s karbidi in možnarji je ključno, da se primerno poskrbi za varnostne ukrepe. V prvi vrsti je potrebno upoštevati varnostna navodila in ustrezno varnostno razdaljo, ne sme se preseči količina smodnika, prav tako pa je obvezno polnjenje možnarjev na mestu poka, tik pred uporabo, saj lahko njihova nepravilna uporaba povzroči zelo hude poškodbe. Nedavno nazaj, za velikonočne praznike, je v bližini slovenske meje življenje izgubil možnar, kar še enkrat več dokazuje, da gre za nevarno dejavnost, pri kateri je potrebno biti previden.

Zaradi neprevidnega pokanja s karbidom in možnarji lahko nastanejo tudi požari v naravi, prav tako pa je treba upoštevati prepoved uporabe karbida v strnjenih stanovanjskih naseljih.