Slovenski nogometni reprezentant do 17 let, Patrick Kolar Robnik, obiskuje nogometni oddelek na Gimnaziji Šiška. Ravno omenjen oddelek je bil glavni vzrok, da je zapustil Maribor in odšel v prestolnico. Z Olimpijo nastopa v 1. Slovenski nogometni ligi. V prihodnosti je njegov cilj zaigrati v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju – Ligi prvakov. Ob najmanj 10 treningih na teden je Patrick zelo priden dijak, ki pa se šola brez računalnika, saj je ta, v nogometnem oddelku oziroma dijaškem domu, prepovedan.
Prestop v Olimpijo zaradi boljše usklajenosti treninga in šole
Patrick Kolar Robnik je letos prestopil v Olimpijo. Zaradi nogometnega oddelka Gimnazije Šiška se je odločil, da zapusti Maribor in odide k Olimpiji, saj naj bi bila komunikacija med klubom in šolo boljša. »Zaradi nogometnega oddelka sem se odločil, da bom zapustil Maribor. Tukaj lahko trikrat tedensko hodim na trening k Olimpiji, v Maribor pa bi lahko šel na trening le v petek. K Olimpiji sem hotel iti že prejšnje leto, vendar se moj prestop ni posrečil. Na tem mestu bi se rad zahvalil klubu NK Železničar, ki me je takrat vzel v svoje vrste za eno leto. Tam sem nastopal tako v kadetski kot tudi članski selekciji. Letos sem nato prestopil v Olimpijo,« razlaga Patrick. Njegova mama, Simona Kolar, dodaja, da je bila odločitev izključno njegova. »To je bila popolnoma njegova izbira in seveda smo ga doma vsi popolnoma podprli.
Starši športnikov imamo posebno življenje, kjer je praktično vse podrejeno otrokom. Skrb za treninge, tekme in pravilno prehrano, ti popolnoma spremeni tok življenja.
Vesela sem in ponosna na svojega sina, da je sprejel to odločitev in vztrajal na poti, ki na začetku ni bila lahka ampak sedaj se mu vse vrača in stvari se postavljajo na svoje mesto,« razlaga Simona, ki je mama treh nogometašev. »Sama izhajam iz nogometne družine, zato mi je ta šport tudi zelo blizu. Vesela sem, da moji sinovi nadaljujejo to tradicijo. Večkrat se pohvalim z mojimi fanti, saj so vsi po vrsti krasni otroci in med nami je res ena posebna vez. Starši športnikov imamo posebno življenje, kjer je praktično vse podrejeno otrokom. Skrb za treninge, tekme in pravilno prehrano, ti popolnoma spremeni tok življenja. Ko smo skupaj, je med nami veliko smeha, sproščenosti in ljubezni.«
Nogometni razred nudi vse, kar mladi nogometaši potrebujejo
Patrickov razrednik, Danilo Emberšič, meni, da je njegov uspeh odvisen samo od njega samega. Je pa ob tem prepričan, da Patricku v šoli nudijo najboljše profesorje, koordinatorje, trenerje, pogoje za učenje in treniranje. »Sistem dela je tak, da ima dijak v času od ponedeljka do petka sedem treningov. Dva sta v prvem in drugem letniku namenjena izboljšanju medmišične koordinacije v smislu atletskih koordinacijskih treningov. Program letno zajema 70 ur. Prav tako je 70 ur namenjenih razvoju akrobatskih – gimnastičnih sposobnosti, ki jih kombiniramo z vadbo rehabilitacije in regeneracije za dijake, ki imajo težave s poškodbami.
Sistem dela je tak, da ima dijak v času od ponedeljka do petka 7 treningov. Dva sta v prvem in drugem letniku namenjena izboljšanju medmišične koordinacije v smislu atletskih koordinacijskih treningov. Program letno zajema 70 ur. Pet treningov je nogometnih, vodijo jih nogometni trenerji, ki jih je izbrala Nogometna Zveza Slovenije.
Moja želja je, da vsi dijaki delajo pri urah športne vzgoje, tako zdravi kot poškodovani. Pet treningov je nogometnih, vodijo jih nogometni trenerji, ki jih je izbrala Nogometna Zveza Slovenije. Dijaki nogometnih oddelkov se na Gimnaziji Šiška šolajo, prehranjujejo, trenirajo in počivajo. Zagotavljano jim vse, kar je potrebno za to, da bo dijak uspešen športnik in da bo vzporedno zaključil gimnazijski program.«
Patrick nam je ob tem zaupal, kako poteka njegov običajen dan. »Zbudim se malo po sedmi uri. Ob osmih se nam začne pouk. Imamo eno uro pouka, nato pa gremo skupaj na trening, ki traja uro in pol. Po treningu je spet na sporedu pouk, ki traja do 14:20. Nato pa spet trening na Šiški ali pri Olimpiji. Sledijo obvezne učne ure, ki trajajo uro in pol. Če mi še ostane kaj časa, grem v fitnes, drugače pa sem okoli 21:00 že v postelji, saj sem utrujen od celotnega dne. V nogometnem razredu je veliko prednosti. Treningi so sedemkrat tedensko, trije treningi pa v klubih, tako da je napredovanje v nogometnem znanju zagotovljeno. V nogometnem razredu res dokazujejo, da lahko gresta nogomet in šola z roko v roki.«
Brez računalnika navija tako za Maribor kot za Olimpijo
V nogometnem oddelku oziroma v dijaškem domu je uporaba računalnika prepovedana, razlaga Patrick. »Računalnika ne smemo uporabljati predvsem zato, da se res maksimalno koncentriramo na nogomet in šolo. Sicer imamo v dijaškem domu računalniško sobo, v kateri lahko delamo razne stvari, ki jih potrebujemo pri pouku. Tega ne vidim kot slabost, saj nisem bil nikoli navezan na računalnik, ker preprosto ni bilo časa.
V nogometnem svetu navijam za ekipa Atletico iz Madrida, saj imajo neverjetno disciplinirano igro, in pa Manchester United, katerega redno spremljam že od otroštva. Moj vzornik je Nemanja Vidič, saj igra na enaki poziciji kot jaz.
Po drugi strani pa živimo v dobi pametnih telefonov, preko katerega komuniciram s prijatelji.« Njegove sanje so nastop v najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju. »Moje želje so seveda, kot sanje vsakega nogometaša, zaigrati v Ligi prvakov pri kakšnem velikem klubu ter seveda biti vpoklican v slovensko člansko reprezentanco, s katero želim zaigrati na mundialu proti največjim zvezdnikom sveta.« Patrick sicer dodaja, da mu največkrat zastavijo vprašanje za koga navija v slovenskem prvenstvu.
Seveda je to zanimalo tudi nas. »Ko ne igrata Maribor in Olimpija v večnem derbiju, navijam za obe ekipi. Ko pa je derbi, sem nevtralen navijač – naj zmaga boljši. V nogometnem svetu navijam za ekipa Atletico iz Madrida, saj imajo neverjetno disciplinirano igro in pa Manchester United, katerega redno spremljam že od otroštva. Moj vzornik je Nemanja Vidič, saj igra na enaki poziciji kot jaz. V Sloveniji pa Delamea Mlinar, katerega lahko tudi sam opazujem na treningih članske ekipe Olimpije.« Patrick sicer nastopa v 1. Slovenski kadetski ligi. Prav tako je bil vpoklican v reprezentanco do 17 let, s katero so bili na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v skupini s Turki, Portugalci in Severni Irci. Tam so se z drugim mestom uvrstili v nadaljnjo tekmovanje.