Evropska nogometna zveza Uefa v bitki proti peščici najbogatejših klubov z željo po ustanovitvi zaprtega tekmovanja izpostavlja pomen odprtosti evropskih tekmovanj za domača tekmovanja na stari celini. Možnost uvrstitve v evropska klubska tekmovanja je pomembna dodana vrednost za državna prvenstva, so poudarili pri Uefi.

Namestnik generalnega sekretarja pri Uefi Giorgio Marchetti je na srečanju z novinarji iz jugovzhodne Evrope v Nyonu ta teden dejal, da bi brez možnosti za uvrstitev v evropska klubska tekmovanja pomemben delež tekem v državnih prvenstvih izgubil na tekmovalnem pomenu. “Klubi danes igrajo ne samo za prvo mesto v ligi, pomemben tekmovalen naboj dajejo tudi boji za mesta, ki vodijo v evropska klubska tekmovanja,” je dejal Marchetti.

V Sloveniji, na primer, naslov državnega prvaka vodi v kvalifikacije za ligo prvakov, ob tem pa se v kvalifikacije za lani ustanovljeno konferenčno ligo uvrstijo še trije klubi glede na njihovo uvrstitev v prvenstvu. Po letu 2024 bo v skladu s potrjeno reformo evropskih klubskih tekmovanj eno mesto iz Slovenije vodilo tudi v kvalifikacije evropske lige, sicer drugega ranga tekmovanj med ligo prvakov in konferenčno ligo.

Marchetti je na srečanju bolj podrobno predstavil reformo Uefenih evropskih klubskih tekmovanj po letu 2024, ki jo je Uefa potrdila v prvi polovici letošnjega leta. Pri tem je poudaril, da gre za dogovor, dosežen na podlagi obsežnih in vključujočih posvetovanj z različnimi deležniki v evropskem nogometu.

Reforma lige prvakov predvideva, da bo od leta 2024 naprej v tem tekmovanju nastopalo skupaj 36 ekip, kar je štiri več kot zdaj. Med temi bodo eno mesto več dobili prvaki državnih prvenstev, kar bo povečalo možnosti državnih prvakov malih držav, da se uvrstijo v tekmovanje.

Liga prvakov kot ligaški sistem

Predvsem pa bi dodatni tekmovalni naboj ligi prvakov po besedah Marchettija dala reforma tekmovalnega sistema v predtekmovanju z uvedbo t. i. švicarskega modela, nekakšnega ligaškega sistema, v katerem so ekipe razvrščene po kakovosti. Vse ekipe bodo tako uvrščene na enotno ligaško lestvico, nasprotnike pa bodo dobili z žrebom iz štirih kakovostnih razredov. Vsaka ekipa bo igrala proti dvema nasprotnikoma iz vsakega izmed kakovostnih razredov.

Za Marchettija je to zagotovilo tako za visoko stopnjo vključenosti kot tudi za bolj konkurenčne tekme. “V prvem delu tekmovanja bo 50 odstotkov več tekem s klubi iz prvih dveh kakovostnih razredov, hkrati pa se bodo med seboj pomerile tudi ekipe iz četrtega kakovostnega razreda, česar ni v trenutnem tekmovalnem sistemu,” je dejal.

Protiargument superligi

Odprtost in vključenost evropskih klubskih tekmovanj je en od ključnih argumentov Uefe proti projektu t. i. superlige, s katerim najbogatejši klubi na stari celini želijo ustanoviti novo elitno tekmovanje. Ta je športno javnost pretresel aprila 2021 in takrat sicer hitro doživel fiasko.

Močno se je projektu uprla krovna evropska zveza s slovenskim predsednikom Aleksandrom Čeferinom na čelu, ki z ligo prvakov trenutno organizira najpomembnejše evropsko klubsko tekmovanje na stari celini. Odporu proti superligi pa so ob njeni napovedani ustanovitvi pridružili tudi navijači nekaterih največjih evropskih klubov.

Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je tako devet v roku nekaj dni odstopilo od projekta, ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus. Ti pa v zadnjih tednih obujajo idejo za ustanovitev tekmovanja za elito. Tako so sredi oktobra vodenje projekta zaupali prvemu človeku nemškega RTL Berndu Reichartu, ki naj bi prek športne agencije začel nagovarjati evropsko nogometno javnost.