Decembra je postalo jasno. Derbi Maribora in Mure potrebuje novo ime. Štajersko-prekmurski in severovzhodni se nekako nista prijela. Nikdar zares. Ne medijsko, še manj med ljudmi. In je obračun za enkratno uporabo tudi dobil naziv. Končno. Najboljša tekma sezone.
Derbi za, kot se je izkazalo, naslov jesenskega prvaka. Naslov, ki pa na koncu ne šteje nič. Zdaj bo skoraj gotovo dobil ime, ki se ga bo prijelo. Derbi za prvaka je izhodiščni naslov. Vse ostalo bo od 20. ure dalje podpisal obračun v Ljudskem vrtu. Pogledali smo, kje se bo odločala tekma za naslov prvaka.
Golmana: Obradović kandidat, Jug pač ne
Matko Obradović (Mura) je med kandidati za najboljšega vratarja sezone po izboru Spinsa. Ažbeta Juga (Maribor), ki je branil na prav vseh tekmah, ni med trojico najboljših vratarjev. Delno najbrž tudi zato, ker je Maribor preprosto prejemal preveč zadetkov. Kar 38 na dosedanjih 35. tekmah, medtem ko je Mura prejela zgolj 25 golov.
Obradović je branil na 29. tekmah, manjkal je zaradi poškodbe, ko je šest tekem branil Marko Zalokar. Oba sta se letos večkrat izkazala, oba pa sta znala imeti kar nekaj težav pri predložkih. Jug je letos ubranil enajstmetrovko v Kidričevem, ko je Maribor nato slavil proti Aluminiju.
Ažbe Jug : 35 tekem, 38 prejetih golov, 10 brez prejetega gola
Matko Obradović: 29 tekem, 19 prejetih golov, 16 tekem brez prejetega gola
Obramba: Maribor potreboval precej časa
Mauro Camoranesi, ki je še lahko računal na Nemanjo Mitrovića, ki je nato boleče manjkal, je poskušal s tremi, po sili razmer celo s petimi, Simon Rožman pa se je raje odločil za četverico v zadnji vrsti. Dolgo je trajalo, da je našel pravi(len) izbor, a se je nato obneslo: osrednja branilca sta Ilija Martinović in Luka Uskoković, saj je po napaki v Celju dokončno prečrtal Špira Peričića, medtem ko Luki Koblarju ne zaupa.
Na levi strani je po odhodu Mitje Vilerja in poškodbi novinca Ignacia Guerrica mesto dobil nepričakovano Vid Koderman, bržkone odkritje sezone in Rožmanov podpis. Na desni strani se je Denis Klinar v Kopru z neumno izključitvijo izločil sam, vrnil se bo Martin Milec, ki pa je zaradi pozitivnega doping testa dolgo počival, posledice je imela le zanj. Mura ima stabilno zadnjo vrsto, Šimundža zaupa zlasti 21-letnemu Janu Gorencu, ki je letos zabil tri gole, zanaša se na izkušnje Matica Maruška, medtem ko je pri bočnih tokom sezone iskal različne možnosti, a imel zlasti v Žanu Karničniku, ki je nekdaj nosil tudi mariborski dres, prebojnega igralca.
Goli obrambe
Maribor – 6 (Mitrović 3x, Martinović, Peričić, Klinar)Mura – 4 (Gorenc 3x, Kous)
Sredina: Bitka vseh bitk
Misel bi lahko veljala za večino tekem, tokrat pa toliko bolj. Ko igrata Maribor in Mura, se ogromno dogaja na sredini, čeprav se včasih veliko ne zgodi. Sploh v Murski Soboti je bila nazadnje (0:0) takšna tekma, v kateri se je na sredini »umiralo«. Kaj se zgodi, če se moštvi dovolj odpreta, smo lahko videli decembra, ko so vsi trije goli padli v sedmih minutah. Uvodna tekma sezone, ko je Maribor klonil v gosteh z 0:2, pa je pokazala, da so eksperimenti lahko v širši sliki celo usodni.
Blaž Vrhovec si je pred tekmo zaželel, da se ne bi piskal vsak »mali favl«, ki da se tako ali tako pri nas prehitro piskajo. Vezna vrsta je še zlasti Šimundže, ki se lahko zanese na reprezentanta Nina Koutra, osrednjo ime Murine sezone. Pomaga mu Tomi Horvat, še en, ki je nekdaj nosil (mladinski) dres Maribora. Vijoličasti so si pod Rožmanom stabilnost zgradili zlasti na sredini, kjer je Jan Repas postal osrednji igralec, saj je lahko dokazal svojo večplastnost v vse smeri.
Mura zadnjič zmagala leta 2001
Če izvzamemo, da je pravnoformalno NK Mura dobila naslednici v ND Mura 05 in aktualni NŠ Mura, so črno-beli nazadnje v Ljudskem vrtu slavili leta 2001.
Obenem lahko Rožman prvič zares izbira, saj sta na voljo tako Vrhovec kot Aleks Pihler, ki se je letos dokazoval tudi v obrambi. Tukaj je še Gal Gorenak, ki solidno opravlja naloge in skuša slediti zahtevam članskega nogometa.
X faktor: igralci s potezo več
Maribor že leta skuša razliko delati po krilih. Tudi Rožman med tekmami vztrajno ponavlja, naj moštvo igra v širino. Ponuja se četverica, ki je tokrat na voljo. Aljoša Matko je stabilen član, povrhu mu je Rožman zaupal izvajanje prostih strelov v Kopru, kar se je izkazalo za ne najbolj zanesljivo možnost. Rudi Požeg Vancaš je veliko obetal kot rekordni prestop, a mu Rožman najbolj še vedno ne zaupa, vsaj na derbiju mu ni, ko je obsedel na klopi.
Za preblisk se tako lahko odloči za Felipeja Santosa, ki je pod Rožmanom nemara odigral najboljši nogomet v vijoličastem, ali Andreja Kotnika, ki pa mu bolj ustreza odmerjena minutaža. Kot x faktor se ponuja le še Gregor Bajde, ki pa ni igral že prav od zadnje tekme proti Muri. Šimundža se lahko zanese na formo Staniše Mandića, ki je v finišu sezone delal razliko.
Napad: kriza, a so tudi prebliski
Precej zgovorno je, da je do zadnjega kroga za najboljšega strelca dovolj zgolj 13 golov. Jan Mlakar je v Kopru ujel Nardina Mulahusejnovića, povrhu s četrto uspešno izvedeno enajstmetrovko na zadnjih šestih tekmah. Pri Muri je najboljši strelec z desetimi goli Luka Bobičanec, ki ni klasični napadalec. Sledi reprezentant Nino Kouter s šestimi goli, šele nato pa Amadej Maroša s petimi. Šimundža je letos dajal izjemoma priložnost Andriji Filipoviću (4 goli), Kevinu Žižku (3 goli in Kaiu Cipotu (3 goli), enega je prispeval še najstnik Vito Štrakl. Nikdar ni ujel pravega tajminga, tako da se je Muri zgodila tudi serija povezanih tekem brez gola.
Pri Mariboru je zgodba z napadalci zgodba o odhodih. Odšel je Luka Zahović, odšel je Jasmin Mešanović (3 goli). Tako je moštvo ostalo le pri posojenem Mlakarju in vse bolj časovno odmerjenem kapetanu Marcosu Tavaresu (2 gola). Ne Andrej Kotnik, ne Aljoša Matko (7 golov), ne Rudi Požeg Vancaš (7 golov), ne Rok Kronaveter (7 golov), nimajo vlogo napadalcev, se pa ponujajo kot potencialne rešitve. Tako je večinoma Maribor odvisen bodisi od Mlakarja ali pa od akcij, ki nekako navržejo višek.
Širina kadra: Maribor ozek
Pri Mariboru zagotovo ne bo Denisa Klinarja zaradi izključitve v Kopru, medtem ko pri Muri ni nikogar, ki bi imel težave zaradi kartonov. Simon Rožman je moral v Kopru uvrstiti kar tri mladince (Klampfer, Djelovci, Bobarić), ki imajo bolj malo možnosti, da bi zaigrali.
Sam je rekel, da gre le za število. V moštvo se je vrnil Gregor Bajde, po kazni tudi Ilija Martinović in Martin Milec. Težava za Rožmana zna nastopiti, če bo moral nadoknaditi morebitni zaostanek. Že tako manjka Rok Kronaveter, tako da veliko izbire niti nima. Šimundža se lahko tozavedno zanese na malo več tekoče forme.
Trenerja: Šimundža – Rožman 6:4:2
Simon Rožman in Ante Šimundža sta si prek medijev posredno pošiljala sporočila. Rožman je opisoval, kakšna razlika je, če vodiš klub, kjer praktično ni posledic, Šimundža pa mu že včeraj zjutraj ni ostal dolžen. »Simon prvič dela v velikem klubu in to se vidi po izjavah. Če si v klubu, ki je bil petnajstkrat državni prvak, trikrat v ligi prvakov in evropski ligi in rečeš, da je na Muri večji pritisk…”
Doslej sta se srečala dvanajstkrat. Rožman ima dve zmagi, štiri remije in šest porazov. Edini zmagi sta iz časov, ko je sam vodil Celje, Šimundža pa vijoličaste. V petih obračunih z Domžalami nikdar ni našel rešitve za Šimundžo, s katerim je imel že Camoranesi velike težave: šele na peti tekmi je svetovni prvak končno slavil proti trenerju, ki mu je delal težave že na klopi Tabora.
In nenazadnje, Šimundža že ima dva državna naslova kot trener. Oba, kakopak, z Mariborom. Rožman je Celje pripeljal do drugega mesta, z Domžalami in Rijeko pa osvojil pokalna naslova. Šimundža je doslej z Muro osvojil prav tako en pokal.
