Čeferin po urah iskanja rešitve spravil nogometaše na vlak

Prvoten načrt nogometašev in njihovih družin, ki so ostali ujeti v Ukrajini, je bil oditi v Lvov, mesto bliže poljski meji, navaja portal 24ur.

Vodilni svetovali, naj ostanejo v klubu

Vodilni možje kluba so nogometašem svetovali, naj ostanejo v hotelu. A čeprav jim je vodstvo kluba dejalo, da iščejo rešitve za nogometaše, nobena od teh ni bila realizirana. Nekateri izmed nogometašev so bili na robu obupa, priča Moraes. Nekateri so se odločili, da bodo v soboto poskusili priti na varno, toda hitro so se vrnili v hotel, ko so slišali eksplozije.
Brazilskim nogometašem so se medtem pridružili še argentinski in urugvajski, kasneje pa so nogometaši v svoje zavetišče sprejeli še nekatere druge z nogometom nepovezane Brazilce. Tik pred pogovorom Moraes z The Timesom pa je Brazilec prejel klic Aleksandra Čeferina, predsednika Uefe, ki je Moraesu sporočil, da išče rešitve, navaja 24ur.

Načrta sicer še ni bilo, “toda to so v zadnjih 48 urah bile moje najbolj udobne tri minute”. Čeferin je iz Slovenije poudaril, da je klical vsakogar, za katerega je menil, da bi lahko v tem položaju pomagal ujetim nogometašem v Kijevu. “Vsako uro se pogovarjam z njimi,” naj bi dejal Čeferin. Grosupeljčan je najprej bil v pogovoru s francoskimi oblastmi, toda tam ni dobil zagotovila o pomoči. Na koncu je pomoč prišla iz lokalnega okolja, z Ukrajinske nogometne zveze. Ta je zagotovila dva avtobusa, ki sta nogometaše prevzela v hotelu, nato pa jih razvozila do železniških postaj. Ob 16.50 po lokalnem času so se vkrcali na vlak za Romunijo. Na pot v varno, daleč od vojne.

“Ko sem videl fotografije ujetih nogometašev in njihovih družin, tudi dojenčkov, sem vedel, da moram pomagati. Bili so psihično čisto na dnu. Ko smo govorili po telefonu in so hoteli kar peš na cesto, sem jim govoril: ‘Zagotovo vas bom spravil ven, samo umirite se!’ Nekako sem si mislil, da mi bo uspelo, a vedel tega nisem. Moral sem jim dvigovati moralo,” je v ekskluzivnem intervjuju za 24ur še zaupal Čeferin, ki je znova dokazal, da kjer je volja, je tudi pot. “Žalosten sem in jezen. Ta norost se mora končati,” je jezno zaključil Čeferin.