Slovenija je končala kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Katarju kot četrta. Spet. Ko je šlo res zares, torej za veliko tekmovanje, je precej zmanjkalo. Kaj precej, bodimo iskreni, do najboljših manjka ogromno. Že za tretje mesto, kot je poudaril tudi selektor Matjaž Kek, zmanjka kakšen gol. Ali v tem primeru kar šest, saj je Slovenija trudoma zabila le dva gola Cipru (2:1), Slovaki pa so razbili Malto (0:6). V gosteh.
Eno je liga narodov, kjer je Slovenija lani slavila v skupini z Grčijo, Moldavijo in Kosovom. Drugo pa take, konkretne, močne kvalifikacije. »Nisem zadovoljen, ker se nismo uvrstili v dodatne kvalifikacije,« je med drugim črto povzel Kek. Cilj je bil, kot vemo zdaj, uvrstitev na eno od prvih dveh mest. Slovenija je daleč od tega. Kaj je razlog, da ne gre? Da je reprezentanca ogromno točk za najboljšimi? Selektor? Igralci? Zveza? Mediji? Kdo? Ali pa je odgovor bolj direkten, težko sprejemljiv: da je to pač realnost?
Konec, še preden je šlo zares
Zmaga marca proti Hrvaški v Stožicah (1:0), ko je Kek upravičeno svaril, naj se ne zganja evforije, je bila slučaj, preblisk, čudež. Realnost je sledila že v Sočiji proti Rusiji (2:1), huda kriza v Nikoziji na Cipru (1:0), dno pa naposled v Splitu (3:0). Nekaj prebliskov je sicer bilo, nekaj novih imen, nekaj vrnitev. Ampak vse je… Le nekaj. Ne pa dovolj. Še zdaleč ne. »Neuspešno rezultatsko, se strinjam, siguren sem, vem, da bodo novinarji zopet negirali, ampak naredili smo korak naprej. Da lahko igramo dosti boljše, smo pokazali skozi nekaj dobrih tekem in velikih zmag. Preveč pa je bilo nekih slabih trenutkov.«
Bi vi Matjažu Keku podaljšali pogodbo?
- Da (74%, 441 glasov)
- Ne (26%, 152 glasov)
Konec je bilo, še preden se je jeseni zares začelo. Ko se je, se je odvrtelo z remijem s Slovaško (1:1) in dnom dna od predstave v Splitu (3:0). Matjaž Kek je iskal igralce, nekaj tudi našel, skušal nadgraditi uspeh iz lige narodov, toda Hrvaška, Rusija in Slovaška so pokazali, zakaj so igrali na Euru 2020. To je neka čisto druga, svoja, Sloveniji nedosegljiva liga. Slovenija je končala s štirimi zmagami, dvema remijema in štirimi porazi. Štirinajst točk je enako kot jih je osvojila Slovaška. In enako, kot jih je Kekova četa osvojila v borbi za Euro 2020, ko je bila na koncu tretja Severna Makedonija.
Jan Oblak: »Split je bil prelomen«
Dobro je, da Jan Oblak govori o sanjah o svetovnem prvenstvu. Ni se še predal. Verjame. In tako je prav. V Splitu je po trdem porazu povedal, da se je treba odločiti: ali se hodi zato, da se kam uvrstijo, ali pa samo zato, da ne bo kdo rekel, da niso prišli.
»Tekma v Splitu je bila prelomnica,« je potrdil tudi po tekmi s Ciprom. »Pokazali smo, kar je treba, žal smo proti Rusiji nato oktobra izgubili, ampak zdaj smo pokazali, da lahko. Sami sebi, da je možno. Upam, da je bil Split prelomnica, ker smo videli, da če nismo z glavo pri stvari in na dvesto tisoč procentih, bomo težko igrali. Upam, da se to ne ponovi. Tega se vsi zavedamo, ne le jaz. Sestavili smo ekipo, da bi se uvrstil na naslednje evropsko prvenstvo. Če nismo pri stvari maksimalno, ni šans, da nam ne uspe. Če smo, je vse mogoče.«
Upa, da bodo skupaj šli na kakšno večerjo ali kosilo, ko bodo skupaj v Sloveniji. Ja, kapetansko. »Spomniti se moramo kdaj na koga, se poklicat, čestitat, napisat. Na tak način se bo ustvarila energija, ki je prepotrebna za uspeh.«
Kvaliteta je, kakršna je
Kek se je zavedal, da cilj ni izpolnjen. Slovenija je prejela 12 golov (enega več kot za Euro 2020) in zabila le 13 golov (tri manj kot za Euro 2020). Že tu gre iskati razloge. Nenazadnje tudi Grčija ni padla v ligi narodov. Obakrat je bilo 0:0.
Je morda Kek udaril po mizi po porazu v Splitu? »Nisem udaril po mizi. Šlo je za situacijo, ko nisi dovolj dober in ko nisi dovolj kvaliteten. To je normalno v športu, kdor tega ne razume, nima pojma o športnih zadevah. Nisem brezveze govoril, da imamo super atmosfero, da se zavedamo slabih stvari z mano na čelu. Ampak iz tekme v tekmo smo izgledali boljše. Fantje so reagirali s pozitivo in željo. Imamo svoje probleme, o tem bo dovolj časa, ampak po Hrvaški smo naredili kar nekaj dobrih stvari.«
Ne pa dovolj dobrih. Kar tudi selektor dobro ve. »Že drugič smo za en gol izgubili neko mesto. Ko bo nastalo pozitivno jedro in bodo fantje začutili drug drugega, bomo začutili prave stvari. Rezultatsko cilj ni dosežen, neuvrstitev bo zame osebno vedno neuspeh. Drugo pa je, koliko je to objektivno in povezano s stanjem in kvaliteto. Odigrali smo nekaj zelo dobrih tekem, začeli fantastično proti Hrvaški, vse je prelomila tekma s Cirpom. Po upravičenih kritikah po porazu s Hrvaško so fantje zelo dobro reagirali. Kvaliteta je, kakršna je, takšna je bila, ko smo šli na velika tekmovanja, česar ne smemo pozabiti. Morajo biti in bodo cilji vedno visoki.«
Bežati je za slabiče
Kritik ni manjkalo, bilo je malo več od samokritike. Selektor ima v medijih prepričljive nastope, podporo zveze, otroke na tribunah. Kako zdaj vidi zmago nad Hrvaško, ki je prav v Stožicah doživela edini poraz, zdaj pa je že uvrščena v Katar?
»Prej sem jezen na nekatere svoje odločitve in to, da že kar nekaj ciklusov se pokažejo res top momenti, velike tekme, potem pa kar naenkrat pademo v črno luknjo in ne znamo odreagirati. Dobro, izgubiš v Rusiji, ampak na Cipru moraš počakati na priložnost in zmagati na mišice ali srečo. To že nekaj časa manjka, sam pa verjamem le v delo in komunikacijo. Da smo premagali Hrvate, kaže kvaliteto, ampak se mora preleviti v pozitivno atmosfero. Sicer bomo menjavali selektorje in igralce in ne bo šlo in ne gre že nekaj časa. Ni se treba bati kritike, ko je kritika zaslužena. Ali bežati od odgovornosti. Bežati od tega… To je za slabiče. Popolnoma sami smo si krivi, da na nekaterih tekmah nismo osvojili točk. Sem pa kriv jaz, ker sem prvi odgovoren.«
Reprezentanco zdaj čaka kar precej premora. Marca predvidoma prihajata dve prijateljski tekmi, selektor upa, da z dvema top reprezentancama. »In potem za nas mini evropsko prvenstvo s štirimi evropskimi tekmami v ligi narodov v rangu B. Za posamezno analizo je pa še malo prehitro, ponovilo se je dosti dobrega in preveč slabega.«
Bodo še kakšne spremembe v samem izboru? »Mslim, da smo predstavili za moje gledanje celo preveč igralcev. Smo pa ponudili kar dosti mladih, zanimivih igralcev. Nekatere, ki tudi v naši ligi lahko igrajo na dovolj visokem nivoju in lahko pomagajo. Slovenija si ne more dopustiti, da gre kdorkoli skozi sito. Si pa morajo želeti igrati za Slovenijo. Zelo pomembni so starejši, ki vse nosijo in so dobro rešili in z medsebojno energijo rešili katero situacijo. Dolžnik je srednja generacija, so še dolžniki, da vse popravijo. Priti morajo z veseljem, izboljšano taktiko, tehniko, pripravo. Mladi so s testa, da pritiskajo. V nogometu pa niso lahki časi.«
Slovenija bo 16. decembra na žrebu v Nyonu dobila tekmece za tretjo izvedbo v ligi narodov. Prvič bo nastopila v drugem, B rangu tekmovanja.