Zaradi tehnološkega napredka in demografskih sprememb se trg dela nenehno spreminja. Razumevanje razvoja trga je še posebej pomembno za mlade, ki načrtujejo svojo karierno pot. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) smo povprašali, kateri poklici spadajo med poklice prihodnosti in kje je trenutno največji primanjkljaj delavcev.

Ljudje bodo delali tam, kjer jih računalniki ne morejo nadomestiti

Poklici prihodnosti so poklici, za katere se pričakuje, da bodo zaradi tehnološkega razvoja, digitalizacije, umetne inteligence, trajnostnega razvoja in demografskih sprememb v prihodnjih letih zelo iskani, pojasnjujejo zaposleni na ZRSZ s področij analitike in vseživljenjske karierne orientacije.

Izsledki Analize razmer na trgu dela in rezultati srednje in dolgoročnih napovedi potreb trga dela do leta 2039 (Vir: MDDSZ, 2025 – v okviru projekta Platforma trga dela) so napovedali, v katerih poklicih se napoveduje največ delovnih mest v povprečju na letni ravni do leta 2039.

Mednje spadajo strokovni sodelavci za poslovanje in upravljanje, strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje, gradbinci ipd. (razen elektroinštalaterjev), kovinarji, strojni mehaniki ipd., poklici za osebne storitve, vozniki, zdravstveni strokovnjaki, strokovnjaki matematično-naravoslovnih in tehnično–tehnoloških ved, čistilci, pralci, gospodinjski pomočniki ipd. ter strokovnjaki za pravo, družboslovje, kulturo ipd..

Iz rezultatov raziskave Napovednik zaposlovanja, kjer lahko delodajalci podajo svojo dolgoročno oceno pričakovanih težav z iskanjem kadra, več kot polovica sodelujočih pričakuje težave z iskanjem kadra.

"Najbolj je to izrazito pri delodajalcih iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, kjer je delež delodajalcev, ki pričakujejo težave, višji od 75 %," pojasnjujejo na ZRSZ. Delodajalci težave pričakujejo tudi v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, dejavnosti prevoza in skladiščenja ter v izobraževanju.

[[image_2_article_91868]]

Sicer dodajajo, da v nekaj letih še ni pričakovati bistvenih sprememb v strukturi povpraševanja po poklicih, so si pa strokovnjaki enotni, da je poklice, ki bodo aktualni čez več let, težko napovedati.

"Najenostavnejše je sklepati, da bodo v prihodnosti ljudje delali tam, kjer jih računalniki ne bodo mogli nadomestiti – zdravstvo, socialna oskrba, kreativnost, vodenje, različne oblike svetovanja, farmacija, trženje, finance, računovodstvo," dodajajo. 

Najverjetneje bodo v prihodnosti obstajali tudi poklici, ki jih danes sploh še ne poznamo. Nove poklice pričakujejo predvsem na področjih avtomatizacije, robotizacije, informacijskih tehnologij, biotehnologije, elektrotehnike, profesionalizacije medčloveških odnosov, zelenih delovnih mest ter dela z ljudmi, povezanega s staranjem prebivalstva in zdravstvom/socialno oskrbo (zdravniki in drugi zdravstveni delavci, fizioterapevti, psihologi, socialni delavci, gerontologi, socialni gerontologi ...).

Trenutno med najbolj iskanimi predvsem poklici v zdravstvu

Glede na sporočena prosta delovna mesta v obdobju januar-julij 2026 so na ZRSZ na splošno največ povpraševanja zabeležili pri delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n., in pri visokih gradnjah, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih v uradih, hotelih in drugih ustanovah, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, vzgojiteljih in pomočnikih vzgojiteljev predšolskih otrok. 

Veliko povpraševanja je tudi po delavcih za preprosta dela pri nizkih gradnjah, predmetnih učiteljih v osnovni šoli, kuhinjskih pomočnikih, strokovnjakih za zdravstveno nego, skladiščnikih in uradnikih za nabavo in prodajo, poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu ter strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego.

Na dan 17. avgusta 2026 so med najbolj iskanimi poklici bili zdravstveni tehnik, varnostnik, bolničar v socialnovarstvenem zavodu, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in čistilec prostorov.

[[image_1_article_91868]]

Največji primanjkljaj na trgu dela je torej na področju zdravstva, izobraževanja, osebnih storitev in tehničnih poklicev. "Skoraj dve tretjini delodajalcev svoje težave z iskanjem kadra utemeljuje z izrazitim pomanjkanjem (iskanega) kadra na trgu dela," pojasnjujejo na ZRSZ.

Na Zavodu izvajajo tudi kratkoročno raziskavo Napovednik zaposlovanja. Glede na njene rezultate bodo v drugi polovici leta 2026 med najbolj iskanimi poklici delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, elektroinštalaterji, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, varnostniki ter kuharji.

Neusklajenost na trgu dela vodi v težje zaposlovanje 

Na trgu dela prihaja do neusklajenosti med povpraševanjem po določenih poklicih in številom kandidatov za zasedbo teh prostih delovnih mest, kar vodi v težje zaposlovanje. Razlogov za to je več, mednje spadajo delovni pogoji, višina plačila za delo, različna pričakovanja mlajših generacij, ugled posameznih poklicev in podobno.

"Posebej poklici s področij tehnike, gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, gostinstva, logistike ter zdravstva in socialne oskrbe še naprej beležijo manjši interes, kot ga narekujejo dejanske potrebe delodajalcev," opažajo na ZRSZ.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS želi preko podeljevanja štipendij za izobraževanje za opravljanje deficitarnih poklicev spodbuditi mlade, da bi se bolj pogosto odločali za izobraževanje v teh poklicih. 

[[image_3_article_91868]]

Bo umetna inteligenca res prevzela večino poklicev?

Veliko je govora o tem, da bi umetna inteligenca (UI) prevzela večino poklicev. Kot pravijo na ZRSZ, v kombinaciji z digitalizacijo UI že spreminja delovna mesta pri procesih avtomatizacije in robotizacije na različnih področjih.

"Uporaba naprednejših tehnologij je koncentrirana v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Pojavlja se trend, da junior pozicije izginjajo, saj njihove delovne naloge prevzema prav umetna inteligenca," pojasnjujejo. 

Je pa vpliv umetne inteligence znatno manjši pri nekaterih drugih dejavnostih, denimo v gradbeništvu in gostinstvu.

"V prihodnosti bo umetna inteligenca vse bolj postala delovno orodje, pri katerem bosta ključna kritična presoja in človeški nadzor," predvidevajo na ZRSZ.

[[image_4_article_91868]]

Hkrati bo razvoj UI lahko pomenil razvoj novih delovnih mest, predvsem na področju hibridnih profilov, ki združujejo inženirsko znanje s poslovnimi procesi/analitiko, kjer se poklicno specifična znanja dopolnjujejo s podatkovno pismenostjo, kibernetsko varnostjo, skladnostjo z zakonodajo in komunikacijskimi veščinami.

"Ključno bo povezovanje znanj, podprto z digitalnimi kompetencami in mehkimi veščinami," menijo.

Slednje spadajo med t. i. kompetence prihodnosti, ki bodo čez nekaj let imele še posebej velik pomen. Mednje uvrščamo tudi veščine za delo z ljudmi, razvijanje mišljenja, ustvarjalnost, ustrezno razvite digitalne veščine in multidisciplinarnost, še pojasnjujejo.