Ti poznojesenski dnevi, posebej ta in naslednji teden, so idealni za sajenje česna. Če na koncu želimo dober pridelek, je pomembno, da že v tej fazi upoštevamo nekaj pravil. O tem smo v govorili z Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline, zaposleno na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Jeseni čebulček sadimo le za mlado čebulo
Najprej opozori, da se letos veliko ljudi odloča tudi za jesensko sajenje čebulčka za skladiščenje - za končni pridelek, kar pa ni optimalno. "Če že jeseni sadimo čebulček, potem to storimo samo za pridelovanje mlade čebule. Ne glede na sorto. Ne sadimo ga toliko, da bi ga imeli potem še za skladiščenje. Pri čebuli, ki raste čez zimo, je veliko večja verjetnost, da bo izpostavljena boleznim."
Pri česnu ključna primerna globina sajenja in ustrezen razmik
Glede jesenskega sajenja česna pa doda: "Česen sadimo čim prej po razdelitvi glavice na posamezne stroke, najbolje še isti dan oziroma največ dan pozneje. Če stroke predolgo pustimo, lahko začnejo prehitro odganjati liste, zaradi česar razvijejo manj korenin. Sadimo jih tako globoko, da je nad strokom približno dvakrat toliko zemlje, kolikor je strok visok."
Praviloma iz večjih strokov zrastejo večje čebule česna kot iz manjših.
Pri nekaterih sodobnih sortah so stroki precej izenačeni, vendar manjših strokov ni treba zavreči. Če česen ni bil kupljen kot semenski material, ga lahko porabimo za prehrano. Če pa imamo semenski česen, lahko manjše stroke posadimo nekoliko gosteje, na označen del grede, in jih pozneje porabimo kot mladi česen, ne da bi čakali na končni pridelek.
Za pridelek, namenjen skladiščenju, naj bo med stroki v vrsti približno osem centimetrov razmika. "Med vrstami priporočam 40 do 50 centimetrov, čeprav ljudje pogosto sadijo na razdaljo 30 centimetrov."
Pred sajenjem poskrbimo za hranila in kolobar
Zemlja, v katero sadimo česen, naj ne bo pognojena s svežim hlevskim gnojem ali gnojevko. Lahko pa dodamo približno šest do osem litrov komposta na kvadratni meter ali kupljeno organsko gnojilo, pri čemer uporabimo približno dve tretjini do tri četrtine priporočenega odmerka. "Česen je v primerjavi s čebulo zahtevnejši glede hranil. Posebej pa bi opozorila na pomanjkanje kalija. Če so bili na vrtu paradižniki, pri katerih je vrh plodov ostal zelen ali rumenkast in so se pojavili trdi, beli deli, je to lahko znak pomanjkanja kalija. V takem primeru zemlji dodamo 20 do 30 dekagramov kalijevega sulfata na deset kvadratnih metrov. Če nismo prepričani, je najzanesljivejša analiza tal," pojasni Miša Pušenjak.
Česna ne sadimo na gredo, kjer so v zadnjih štirih letih rasle čebula, česen, por ali šalotka. To so sorodne rastline, zato je pomembno kolobarjenje. Manj primerna predhodna kultura so lahko tudi stročnice, na primer fižol, čeprav v praksi česen pogosto sledi fižolu. Tudi kapusnice niso najboljša izbira, saj so velike porabnice žvepla. Ob sajenju ni potrebe po zalivanju, saj zemlja zdaj ni suha. Potem pa ga je smiselno zalivati od začetka aprila naprej, seveda če ne bo padavin.
