Odbor državnega zbora za finance je podprl predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027, s katerim se načrtovana poraba zvišuje na skoraj 19,4 milijarde evrov. Medtem ko v koaliciji zagotavljajo, da spremembe ne bodo posegle v zakonsko določene pravice prebivalcev, opozicija opozarja na zmanjševanje sredstev za socialne programe in hkratno povečevanje izdatkov za obrambo.

Proračun za leto 2027 je državni zbor sicer sprejel že novembra lani, vlada pa zdaj predlaga njegove spremembe. Finančni minister Andrej Šircelj je na seji odbora pojasnil, da predlog temelji na zavezah iz koalicijske pogodbe, predvsem na zagotavljanju stabilnosti javnih financ in postopnem zmanjševanju javnega dolga.

Skoraj 19,4 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj več kot dve milijardi

Po predlaganih spremembah naj bi se prihodki državnega proračuna povečali za 6,7 odstotka in dosegli približno 17 milijard evrov. Odhodki naj bi se medtem zvišali za 6,9 odstotka, na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bi tako znašal približno 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

Šircelj je ob predstavitvi zavrnil očitke, da bi zaradi predvidenih sprememb zmanjkalo sredstev za socialne prejemke ter pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ob tem je poudaril, da vlada ne namerava dopuščati zlorab sistema.

»Jemljete vsem razen orožju«

Predlagane spremembe so naletele na ostre kritike opozicijskih poslancev. Alenka Bratušek (Svoboda) je opozorila predvsem na zmanjšanje načrtovanih sredstev za plače v javnem sektorju, transferje javnim zavodom ter prejemke posameznikov in gospodinjstev.

»Slika je daleč od lepe, jemljete vsem razen orožju,« je dejala in dodala, da bodo po njenem mnenju največji poraženci predlaganega proračuna prav ljudje.

Posebej kritična je bila do povečanja sredstev za obrambo, za katero naj bi bilo po njenih navedbah predvidenih dodatnih 400 milijonov evrov. Pomemben del razprave je bil zato namenjen vprašanju, ali zmanjšanje načrtovanih sredstev za posamezne socialne postavke pomeni tudi dejansko zmanjšanje pravic upravičencev.

Darko Ratajc (SD) je medtem izrazil bojazen, da bi lahko država v prihodnje posegla po dodatnem zadolževanju, prodaji državnega premoženja ali celo uvedbi novih davkov.

Koalicija zagotavlja: Nihče ne bo ostal brez pripadajočih prejemkov

Predstavniki koalicije so očitke zavrnili in poudarili, da predvidene spremembe ne pomenijo poseganja v zakonsko zagotovljene pravice.

»Zakonske določbe, predvsem na področju sociale, so zelo jasne, nič se ne bo spreminjalo, nič se ne bo vzelo,« je zatrdil Tomaž Lisec (SDS).

Podobno je poudarila Iva Dimic (NSi, SLS, Fokus), ki je zagotovila, da bodo upravičenci še naprej prejemali vse, kar jim pripada po veljavni zakonodaji. Povečanje načrtovanih obrambnih izdatkov je pripisala mednarodnim zavezam, ki jih je po njenih besedah sprejela že prejšnja vlada.

Opozicija predlagala 35 sprememb, zavrnjene so bile vse

Opozicijski poslanci so poskušali doseči drugačno razporeditev proračunskih sredstev. Poslanci Svobode, Levice in SD so vložili skupno 35 dopolnil, s katerimi so želeli povečati financiranje programov, za katere menijo, da jim vlada namenja premalo denarja.

Vendar odbor za finance ni podprl nobenega od predlaganih dopolnil.