Portal Severe Weather Europe je objavil svežo analizo padavin za zimo 2026/2027, ki temelji na podatkih evropskega centra ECMWF, britanskega UK Met Office ter francoskih, nemških, italijanskih in kanadskih meteoroloških modelov. Čeprav zadnji izračuni prinašajo nekoliko več snega nekaterim delom Severne Amerike, za staro celino napoved ostaja precej skromna.

Najmočnejši El Niño v zadnjih sedmih desetletjih

Glavni krivec za letošnjo razporeditev snežnih padavin bo izrazit pojav El Niño v Tihem oceanu. Podatki ameriške agencije NOAA kažejo, da so morske temperature na vzhodu Pacifika več kot sedem stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Glede na surove anomalije gre za najmočnejši tovrstni pojav v zadnjih 70 letih. Medtem ko takšen "Super El Niño" v Združenih državah Amerike potisne polarni zračni tok južneje in prinaša obilico snega Kaliforniji, jugozahodu ZDA ter osrednjemu ravnovesju (na račun severozahoda in Kanade), ima na Evropo povsem drugačen vpliv.

Na naši strani Atlantika povzroča prevladujoče mile zahodne vetrove in dvig toplejšega zračnega grebena z juga. Temperature zato v nižinah pogosto ostanejo previsoke za dolgotrajnejšo snežno odejo.

Evropi grozi podpovprečna snežna sezona

Izračuni šestih sezonskih modelov za obdobje od decembra do februarja kažejo, da bo imel večji del zahodne, srednje, severozahodne in južne Evrope, vključno z Balkanom, podpovprečno količino snega. Novembrski zagon modela je količino napovedanega snega v primerjavi z oktobrom še dodatno zmanjšal v osrednjem, jugovzhodnem in vzhodnem delu celine ter nad Veliko Britanijo.

Edina območja v Evropi, kjer modeli nakazujejo normalne ali rahlo nadpovprečne snežne razmere, so skrajni severovzhod celine ter najvišji predeli skandinavskega gorovja.

Nekoliko več snežnega dogajanja modeli za Evropo sicer nakazujejo v januarju, a bo to večinoma omejeno na skrajni severovzhod, skrajni jugovzhod in manjši del Alp. Pri tem meteorologi poudarjajo, da podpovprečna napoved ne pomeni zime popolnoma brez snega, temveč le, da ga bo manj, kot je znašalo dolgoletno povprečje.

Kakšne so možnosti za bel božič?

Prvi dolgoročni vpogled v božični teden (med 20. in 26. decembrom) temelji na 51 različnih scenarijih modela ECMWF. Največjo verjetnost za svež sneg v tem tednu imajo v Evropi pričakovano Skandinavija, vzhodni deli celine in Alpe. V osrednji Evropi se verjetnost giblje med 40 in 60 odstotki, na jugu, zahodu in na Otoku pa pade pod 10 odstotkov. Razširjena tedenska napoved za samo božično obdobje sicer večjemu delu Evrope nakazuje manj snega od običajnega, rahel signal za več padavin pa se pojavlja le na skrajnem jugovzhodu celine.

Meteorologi ob tem dodajajo, da je pri oddaljenosti več kot mesec dni to šele prvi grobi oris vremenskega vzorca in ne končna napoved za posamezna mesta.

Smučarska sezona v Alpah je velika neznanka

Za ljubitelje zimskih športov napovedi za evropska smučišča niso najbolj vzpodbudne. Večina smučarskih središč v Evropi kaže podpovprečen sneg, izjema sta le Laponska in del Alp. Prav Alpe pa so trenutno največja uganka za meteorologe. Šest sezonskih modelov se pri napovedi za alpski svet močno razhaja. Nekateri napovedujejo do 30 centimetrov več snega od povprečja, drugi pa primanjkljaj od 30 do 50 centimetrov. Končno povprečje tako postavlja vzhodne Alpe blizu dolgoletne normale, medtem ko zahodnim Alpam kaže približno 11 do 15 centimetrov manj snega od običajnega. Višje ležeča smučišča bodo zaradi nadmorske višine še vedno lovila dovolj nizke temperature za zasneževanje, medtem ko bo na nižjih legah sezona bolj odvisna od posameznih hladnih prodorov.

Sredi januarja bi lahko premešal karte polarni vrtinec

Edini dejavnik, ki bi lahko v Evropi na glavo obrnil trenutne milejše napovedi, je polarni vrtinec visoko v stratosferi. Gre za obsežno zimsko kroženje zraka, ki zadržuje najhladnejši zrak nad polarnimi območji. Kadar pride do nenadnega stratosferskega segrevanja, vrtinec oslabi ali razpade, mrzel arktični zrak pa se izlije proti srednjim zemljepisnim širinam.

Najnovejši podatki modela ECMWF kažejo na izrazito oslabitev stratosferskih vetrov v drugi polovici januarja in v februarju. Zgodovinski podatki preteklih zim z močnim pojavom El Niño kažejo, da takšen razpad polarnega vrtinca v naslednjih 30 dneh prinese bistveno več snega osrednji Evropi in celo južni Veliki Britaniji. Če se bo napovedani scenarij uresničil sredi zime, bi lahko druga polovica zime v Evropi postregla s precej bolj zimskim vremenom, kot kažejo trenutne povprečne karte.