Virus Zahodnega Nila so potrdili v Zagrebu, kjer se zaradi okužbe na Kliniki za infekcijske bolezni zdravijo štiri osebe. Dve sta na intenzivni negi. Prisotnost virusa so potrdili tudi pri komarjih in pticah. Virus so odkrili pri petih mrtvih vranah na različnih lokacijah v Zagrebu, kar po mnenju strokovnjakov kaže, da je virus na območju mesta prisoten v pomembnem obsegu.

Virus Zahodnega Nila običajno kroži med pticami in komarji. Človek se okuži, ko ga piči komar, ki je pred tem virus pridobil od okužene ptice. Neposreden prenos virusa s človeka na človeka pri običajnih stikih ni značilen.

Večina okužb mine brez simptomov

Po podatkih Hrvaškega inštituta za javno zdravje inkubacijska doba traja od dva do 15 dni. Pri približno 70 do 80 odstotkih okuženih bolezen poteka brez simptomov.

Pri drugih se lahko pojavijo znaki, podobni gripi, med njimi vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, šibkost, slabost in bruhanje. Pri delu bolnikov se lahko pojavi tudi izpuščaj.

V manj kot enem odstotku okužb se razvije težja nevrološka oblika bolezni. Ta lahko vključuje meningitis, encefalitis, meningoencefalitis ali akutno mlahavo paralizo. Med opozorilnimi znaki so visoka vročina, hud glavobol, otrdel vrat, zmedenost, motnje zavesti, tresenje, krči in izrazita mišična oslabelost.

Kateri komarji prenašajo virus?

Prof. dr. Branimir K. Hackenberger z Oddelka za biologijo Univerze Josipa Jurija Strossmayerja v Osijeku opozarja, da odkritja virusa pri vranah ne gre podcenjevati, piše Index.hr.

Ob tem poudarja, da tigrasti komar, ki ga pogosto omenjajo v povezavi z virusom Zahodnega Nila, ni njegov glavni prenašalec. V Evropi imajo pri širjenju virusa pomembno vlogo predvsem komarji iz rodu Culex.

V Zagrebu tako hkrati obstajata dve različni težavi. Culex pipiens, pomemben prenašalec virusa Zahodnega Nila, je najbolj aktiven zvečer in ponoči. Tigrasti komar pa je aktiven predvsem podnevi in lahko prenaša druge bolezni, med drugim dengo, čikungunjo in ziko.

Najboljša zaščita je preprosta

Hackenberger zaščito pred komarji opisuje kot tri obrambne linije: zaščito kože, oblačila in zaščito prostora.

Med repelenti izpostavlja predvsem izdelke z učinkovinami DEET, ikaridin oziroma pikaridin, IR3535 in olje limoninega evkaliptusa oziroma PMD. Repelent je treba nanesti enakomerno na izpostavljeno kožo in ga ponovno uporabiti v skladu z navodili proizvajalca, po močnem potenju ali kopanju.

Pomembna so tudi oblačila. Dolge, ohlapne in lahke hlače ter majice iz gostejšega materiala lahko zmanjšajo število pikov. Zelo tanka in tesna oblačila komarjev ne ustavijo vedno, saj lahko insekt prebode tkanino.

Pomagajo tudi dobro nameščene mreže na oknih in vratih ter spalne mreže. Za tigraste komarje lahko na terasi pomaga celo običajen ventilator, saj jim močan zračni tok otežuje letenje.

Strokovnjak obenem opozarja, da se ni smiselno zanašati na različne »naravne« trike, kot so vitamin B, česen, ultrazvočni odganjalci, zapestnice ali nalepke. Njihov učinek proti komarjem ni zanesljivo dokazan.

Pomembno je odstraniti vodo

Prebivalci lahko k zmanjšanju števila komarjev veliko prispevajo sami. Vse predmete, v katerih se nabira voda, je treba redno prazniti, očistiti in po možnosti obrniti na glavo.

Posebej pomembni so podstavki pod lonci, vedra, sodi, stare pnevmatike, zamašeni žlebovi in različne posode, ki ostanejo na prostem.

Pri visokih poletnih temperaturah se lahko razvoj tigrastega komarja zaključi že v približno sedmih do desetih dneh, zato je priporočljivo takšna mesta preverjati vsaj enkrat tedensko.

Starejši in kronični bolniki naj bodo ob morebitnih simptomih še posebej pozorni. Če se po pikih komarjev pojavijo visoka vročina, hud glavobol, otrdel vrat ali zmedenost, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč.