Na spletnem portalu, kjer lahko državljani oddajo pobude, se je pojavil predlog, po katerem bi se moral uvesti učinkovit nadzor nad delom nevladnih organizacij. Razlog za to je po mnenju predlagatelja predvsem financiranje iz javnih sredstev, ter pogoste težave kot so pomanjkljiva kontrola izvedbe projektov, preveč formalno poročanje ter nezadostna transparentnost.
Nevladne organizacije bi morale predložiti konkretne dokaze
Predlagatelj pobude meni, da imajo nevladne organizacije pomembno vlogo v družbi, vendar pa je zaradi financiranja iz javnih sredstev nujen učinkovit nadzor nad njihovim delom in porabo denarja. Po njegovem prepričanju, bi bilo potrebno uvesti jasne kriterije za dodeljevanje sredstev, vključno z merljivimi cilji in časovnimi okviri.
Organizacije bi morale redno poročati o dejanskih rezultatih, ne le formalno, ter predložiti konkretne dokaze o izvedbi projektov.
Strožji finančni nadzor
Še bolj pomembno kot poročanje, se predlagatelju zdi finančni nadzor, vključno z natančnimi poročili, možnostjo revizij in večjo preglednostjo porabe. Na tem področju bi bile smiselne tudi terenske kontrole, s katerimi bi se preverjalo dejansko izvajanje aktivnosti. Še nadalje, bi podatki o financiranju in rezultatih morali biti javno dostopni, saj bi to povečalo odgovornost in zaupanje javnosti. V primeru nepravilnosti predlagatelj predlaga ustrezne sankcije.
Cilj nadzora ne bi bilo omejevanje nevladnih organizacij, temveč zagotavljanje, da javna sredstva služijo svojemu namenu učinkovito in odgovorno.
Nevladne organizacije denar prejmejo na podlagi predpisov
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v svojem odgovoru pojasnjuje, da je javno financiranje nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji že urejeno s predpisi, ki določajo postopke dodeljevanja javnih sredstev, obveznosti prejemnikov sredstev, poročanje, nadzor in javnost podatkov. Sredstva se nevladnim organizacijam dodeljujejo prek javnih razpisov skladno z zakonodajo o javnih financah.
Razpisna dokumentacija vnaprej določa pogoje, merila, upravičene stroške in roke, po izboru pa se z organizacijami sklene pogodba o sofinanciranju. Ta natančno opredeljuje pravice in obveznosti glede namenske porabe sredstev, poročanja ter ukrepov v primeru nepravilnosti.
Dodatna preverjanja in kontrole se že izvajajo
Spremljanje izvajanja projektov in programov izvajajo pristojna ministrstva oziroma drugi financerji (razpisovalci). Upravičenci so tako dolžni poročati o izvedenih aktivnostih, doseženih ciljih oziroma kazalnikih ter porabi sredstev. Poročanje vključuje vsebinska in finančna poročila ter dokazila o nastalih stroških, izvedenih aktivnostih in doseženih ciljih. Skladno s pogodbo in navodili o sofinanciranju se lahko izvajajo tudi dodatna preverjanja in kontrole na kraju samem oziroma revizije.
V primeru nepravilnosti obstaja nabor ukrepov
Kot so zapisali na ministrstvu, se v primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko uporabijo ukrepi, določeni v pogodbi in veljavnih predpisih. Ti lahko vključujejo zavrnitev neupravičenih stroškov, zadržanje izplačil, zahtevo za vračilo sredstev, odpoved pogodbe oziroma druge ukrepe skladno s pravnimi podlagami. Poleg nadzora financerjev so vzpostavljeni tudi drugi mehanizmi nadzora nad porabo javnih sredstev. Ti vključujejo proračunsko inšpekcijo, nadzor Računskega sodišča Republike Slovenije ter druge pristojne nadzorne organe v okviru njihovih zakonskih pooblastil.
Društva morajo oddajati letna poročila
Nevladne organizacije so prav tako zavezane k predložitvi letnih poročil AJPES. Društva morajo skladno z Zakonom o društvih pripraviti letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in poročilo o poslovanju. Za zavode, ustanove in druge nepridobitne organizacije zasebnega prava veljajo pravila o predložitvi letnih poročil skladno s predpisi, ki urejajo poročanje teh subjektov.
Aplikacija Erar zagotavlja dostopnost do javnih podatkov
Glede dostopnosti podatkov, ministrstvo dodaja, da se podatki o porabi javnih sredstev zagotavljajo prek aplikacije Erar, ki omogoča vpogled v izplačila subjektov javnega sektorja prejemnikom javnih sredstev, vključno z nevladnimi organizacijami.
Ker obstoječi sistem že vsebuje pravne podlage za dodeljevanje sredstev, spremljanje izvajanja, poročanje, nadzor in javnost podatkov, ministrstvo meni, da ni potrebe po dodatnih spremembah na tem področju.
