Po vsej Sloveniji velja velika požarna ogroženost naravnega okolja, na območju več primorskih občin pa je razglašena zelo velika požarna ogroženost. Uprava RS za zaščito in reševanje opozarja, da je uporaba odprtega ognja v naravi prepovedana, nad spoštovanjem ukrepov pa bosta poostreno bdela inšpektorat in policija. Najvišjo stopnjo požarne ogroženosti so od leta 2005 razglasili le še v letih 2006, 2012 in 2022, je povedal generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin

Gre za najvišjo stopnjo požarne ogroženosti

Zelo velika požarna ogroženost velja na območjih občin Koper, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko. Kot je pojasnil generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin, gre predvsem za kraški svet, kjer je bilo v zadnjih dveh tednih zelo malo padavin. Ob tem je poudaril, da je bila tako visoka stopnja požarne ogroženosti doslej razglašena le trikrat - v letih 2006, 2012 in 2022. Za preostali del države velja velika požarna ogroženost.

Gre za najvišjo stopnjo požarne ogroženosti, ki jo lahko razglasi Uprava za zaščito in reševanje.

V času razglašene požarne ogroženosti je po vsej državi v naravnem okolju prepovedana uporaba odprtega ognja. Prepovedani so kurjenje, sežiganje, požiganje, kurjenje kresov, odmetavanje gorečih predmetov, uporaba naprav ali izvajanje dejavnosti, ki bi lahko povzročile požar, ter ognjemeti. »Niso dovoljena kurjenja, niso dovoljeni pikniki, niso dovoljena sežiganja, cigaretni ogorki in vse ostalo,« je opozoril Behin.

Posebnost letošnejga poletja je trajanje vročine

Posebnost letošnjega poletja po Behinovih besedah niso nujno absolutni temperaturni rekordi, temveč trajanje vročine. Slovenijo je zajel že tretji vročinski val, posamezna obdobja visokih temperatur pa trajajo skoraj deset dni: "Če pogledamo kombinacijo velike vročine v teh mesecih in tega, da je skoraj 60 odstotkov Slovenije pokrite z gozdovi, vemo, da je potencial za požare zelo velik," je dejal.

Veljajo dodatne omejitve, kaj vključujejo?

Na območjih z zelo veliko požarno ogroženostjo veljajo dodatne omejitve. Prepovedana so določena vzdrževalna dela in uporaba težke gradbene mehanizacije oziroma vsega, kar bi lahko povzročilo iskrenje. Kot je pojasnil Behin, ukrepi veljajo za naravna območja, kot so gozdovi, travniki, pašniki in njive, ne pa za urbana območja. Izjeme so možne le pri nujnih vzdrževalnih delih na ključni infrastrukturi.

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter policija bosta v času razglašene velike in zelo velike požarne ogroženosti izvajala poostren nadzor.

Nikoli ne moreš biti popolnoma pripravljen

Behin je ob tem poudaril, da je Slovenija po izkušnji katastrofalnega požara na Krasu leta 2022 danes bistveno bolje pripravljena na gašenje požarov v naravi. Država je med drugim kupila štiri letala Air Tractor za gašenje, okrepila vozni park gasilcev, uredila protipožarne preseke, dostopne poti in vodne vire ter vzpostavila vseslovenski center za usposabljanje za požare v naravnem okolju.

»Slovenija je veliko bolje pripravljena kot leta 2022 ali pa kadarkoli v preteklosti. Seveda je pa treba tukaj narediti zelo jasno vejico in reči, da v določenih primerih, ko pa se pojavijo zelo močni vetrovi, ko se pojavi zelo velika intenziteta požara oz. več požarov, ki se združi v enega iz različnih koncev, potem pa se lahko še vedno pojavijo zelo neprijetni scenariji in tudi večji požari,« je opozoril Behin.