Predstavniki vlade so danes sindikatom javnega sektorja predstavili analizo o izplačevanju dodatkov v času prvega vala epidemije covida-19, od 12. marca do 31. maja lani, poroča STA. Za dodatek za delo v rizičnih razmerah ter dodatek za nevarnost in posebne obremenitve je bilo v javnem sektorju izplačanih skoraj 137 milijonov evrov bruto, kaže analiza.
Namestnik vodje vladne pogajalske skupine Peter Pogačar je dejal, da je bil največji delež dodatkov izplačan na področjih zdravstva, socialnega varstva in javnega reda: “S tega vidika so bili dodatki targetirani relativno pravilno.”
Kdo in koliko časa je delal v rizičnih razmerah?
Podatki po Pogačarjevih besedah kažejo, da so bili dodatki v največji meri izplačani v dejavnostih, ki so bile najbolj rizične in prekomerno obremenjene. Prihajalo je sicer do razlik med javnimi zavodi, saj je bila odločitev o izplačevanju dodatkov prepuščena delodajalcem. Po Pogačarjevih besedah je namreč nemogoče, da bi ministrstvo za javno upravo za 170.000 javnih uslužbencev določalo, “kdo in koliko časa dela v rizičnih razmerah”.
Sindikati javnega sektorja so se z analizo danes le seznanili, jeseni pa bo o njej še tekla razprava, da bi morda našli bolj optimalne rešitve, je napovedal Peter Pogačar.
Tudi med istovrstnimi zavodi so bile razlike velike
Do ugotovitev analize pa so kritični v konfederaciji sindikatov javnega sektorja. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da je analiza potrdila tisto, česar so se najbolj bali in na kar so vlado pravočasno opozarjali. Med posameznimi deli javnega sektorja in tudi istovrstnimi zavodi so bile po njegovih besedah “strahotno velike razlike”. Analiza po Štrukljevih navedbah kaže “izrazito kaotično sliko, ki potrjuje, da je vlada tukaj popolnoma zatajila”.
Vodja druge pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa vsebine analize danes še ni želel komentirati, saj še ne gre za končno verzijo.
Na današnjem srečanju tudi o drugih temah
Na današnjem srečanju vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so po besedah Pogačarja uskladili spremembe pravil glede napredovanje javnih uslužbencev in položajnega dodatka pri gasilcih. Prav tako so začeli dialog glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov in se dogovorili, da ga bodo nadaljevali v septembru.
Štrukelj pa je za STA pojasnil, da so odreagirali na napoved o zvišanju plač funkcionarjem. Kot je dejal, v konfederaciji temu niso kategorično nasprotovali, so se pa pripravljeni o tem pogovarjati le pod enim pogojem: da se hkrati reši tudi vprašanje spodnje tretjine plačne lestvice.
