Vlada bo v četrtek predvidoma obravnavala predlog za odpravo začasnega ponovnega nadzora na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko, so včeraj v odgovoru na vprašanja STA pred začetkom izvajanja pakta EU o migracijah in azilu navedli na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.

Za boljšo pretočnost prometa

Kot so pojasnili na ministrstvu, bo policija z drugačno obliko nadzora na državni meji izvajala nadzor, sočasno bo s tem pripomogla k večji pretočnosti prometa na že tako preobremenjenih cestah.

Ukrep bi lahko sledil po tem, ko je Evropska komisija minuli teden devet članic schengenskega območja, ki izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah, pozvala, naj ga postopoma odpravijo. Med državami, na katere je naslovila poziv, so tudi Slovenija, Italija in Avstrija.

Poostren nadzor že od leta 2023

Slovenija nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvaja od oktobra 2023, nedavno ga je podaljšala še za šest mesecev do 21. decembra letos. K izpolnitvi pogojev za postopno odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah bo, kot so poudarili v Bruslju, bistveno prispeval evropski pakt o migracijah in azilu.

Pakt, ki prinaša najobsežnejšo prenovo evropske zakonodaje na tem področju doslej, se bo po dveh letih priprav začel v celoti uporabljati v petek. Izboljšal naj bi upravljanje zunanjih meja EU, članicam pa ponudil učinkovitejša orodja za naslavljanje nedovoljenega gibanja migrantov znotraj schengenskega območja.

Prejšnja vlada ni pripravila pravočasnih rešitev

Na ministrstvu so v odgovoru na vprašanje STA potrdili, da v Sloveniji zakon, ki bi uredil izvajanje pakta o migracijah in azilu, ne bo sprejet do začetka njegove uporabe, saj v času prejšnje vlade rešitve niso bile pravočasno pripravljene. Zato bo vlada v četrtek predvidoma obravnavala tudi predlog uredbe o izvajanju in prenosu nekaterih pravnih aktov EU s področja migracij in mednarodne zaščite.

"S predlogom urejamo izvajanje nekaterih delov Pakta o migracijah in azilu, ki so nujno potrebni za njegovo neposredno izvajanje do uveljavitve ustrezne zakonske podlage," so navedli na ministrstvu.

Pojasnili so, da se s predlogom uredbe ureja pristojnost za izvedbo postopka preverjanja in predhodnega zdravstvenega pregleda prosilcev za azil, identifikacijo in obravnavo ranljivih oseb, prosilcev, ki potrebujejo posebna procesna jamstva, in prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema.