Kot je ugotovilo, namreč zakonska ureditev disciplinskega postopka, ko se ta začne na podlagi pobude Sodnega sveta, ne zadosti merilom objektivne nepristranskosti. Po presoji ustavnega sodišča so v neskladju z ustavo prvi in drugi odstavek 40. člena ter drugi odstavek 45. člena zakona o sodnem svetu.
“Zakonska ureditev, ki tudi v primerih, ko pobudo za uvedbo disciplinskega postopka poda Sodni svet, dopušča, da v disciplinskem postopku, v katerem se odloča o odgovornosti posameznega sodnika, sodelujejo člani disciplinskega sodišča, ki so hkrati tudi člani Sodnega sveta, ne izpolnjuje standarda objektivne nepristranskosti, zato pomeni poseg v pravico do nepristranskega odločanja iz 22. člena ustave,” so zapisali v odločbi.
Razveljavitev izpodbijanih določb ni mogoča
Ustavno sodišče je pri presoji, ali zakonska ureditev disciplinskega postopka zadosti zahtevi po nepristranskem odločanju, upoštevalo sistemsko povezavo med Sodnim svetom in disciplinskim sodiščem. Disciplinsko sodišče je namreč posebno delovno telo Sodnega sveta, ki ima sedež pri Sodnem svetu. Sodni svet pa ima sistemski vpliv na sestavo disciplinskega sodišča in na sestavo senata disciplinskega sodišča, so zapisali.
Sodišče tako ugotavlja, da ureditev, v kateri obstaja sistemska povezava med Sodnim svetom in disciplinskim sodiščem, pomeni, da je v primerih, ko se disciplinski postopek začne na podlagi pobude Sodnega sveta, že samo članstvo v Sodnem svetu okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari upravičen dvom o nepristranskosti odločanja senata disciplinskega sodišča, ki ima v svoji sestavi člana Sodnega sveta.
Razveljavitev izpodbijanih določb ni mogoča, saj bi bilo onemogočeno izvrševanje disciplinskih postopkov. Zato je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo. Do odprave ugotovljene protiustavnosti v disciplinskih postopkih, ki so uvedeni na predlog Sodnega sveta, ne smejo sodelovati člani disciplinskega sodišča, ki so hkrati tudi člani Sodnega sveta.
