Potem ko je lani padel nov rekord v številu bolniških odsotnosti, so prejšnji teden v veljavo stopila nova, dolgo napovedovana strožja pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta prinašajo konec odpiranja bolniških "za nazaj" in uvajajo obvezne osebne preglede v ambulantah.

O tem, kako bodo te spremembe vplivale na realno stanje na terenu, ali bodo zmanjšale število zlorab in kako sploh poteka nadzor, smo se pogovarjali z DKK Klementino Kurunić, izkušeno zasebno detektivko, ki se s temi izzivi srečuje skoraj vsak dan.

Delodajalci zdaj točno vedo, kakšna so navodila zdravnika

Kot uvodoma pojasni sogovornica, so nova pravila prinesla predvsem prepotrebno transparentnost in hitrost pri njihovem delu. Prejšnji sistem je od detektivov namreč zahteval ogromno birokratskega poizvedovanja, ki je v praksi ustavljalo hitro ukrepanje. "Na področju samih kontrol in nadzorov na terenu se ni spremenilo prav veliko, velika sprememba pa je v tem, kako se delavcem določi režim odsotnosti. Prej zdravniki niso natančno opredelili, koliko časa je delavec lahko zunaj in ali so izhodi omejeni na določene ure. Sama sem morala pošiljati poizvedbe osebnemu zdravniku, kar je trajalo tudi po ves dan, podatke pa sem potrebovala takoj," razloži.

Po novem sistemu pa ima delodajalec vnaprej jasno definirane omejitve in omejitve gibanja zaposlenega, kar detektivom omogoča takojšnje reagiranje. "Če delavca ne najdem na naslovu in ima v odločbi zapisano, da nima dovoljenih izhodov, je to ob mojem obisku takoj prekršek. Razen seveda, če je odšel k zdravniku ali na terapijo, kar je upravičeno," še doda.

Ljudje med bolniško celo "delajo na črno"

Zlorabe bolniškega staleža so v Sloveniji pogost pojav, motivi zanje pa so različni. Podjetja, med katerimi so tudi večji gospodarski subjekti, kot je denimo Impol, za katera detektivka prav tako opravlja kontrole, se ob visokih odstotkih odsotnosti soočajo z resnimi težavami pri organizaciji dela.

"Ali ljudje med bolniško pogosto "delajo na črno"? Da, kar pogosto. Ponavadi me delodajalec pokliče prav z namenom, da to na terenu uradno dokažem. Ker delavec med bolniško prejema nadomestilo plače, z delom na črno dobi še dodaten zaslužek," opozori sogovornica in ob tem doda, da so ljudje tudi izjemno iznajdljivi. "Veliko je takšnih, ki bolniško izkoristijo, ker morajo doma kaj postoriti. Našli smo jih že tudi na traktorjih."

Siva cona izgorelosti

Posebno poglavje pri nadzoru bolniških odsotnosti predstavljajo diagnoze, povezane s psihičnimi težavami in izgorelostjo, kjer pacienti praviloma dobijo neomejene izhode po celotni Sloveniji. Detektivka priznava, da je v teh primerih z laično kontrolo nemogoče karkoli dokazati, zato morajo odrediti celodnevni nadzor in človeka opazovati od jutra do večera.

"Pravila glede psihičnih težav bi se morda lahko nekoliko spremenila. Ljudje namreč neomejene izhode izkoriščajo za izlete, potovanja in pohode v hribe," še doda. 

"Na terenu se vse opazi"

Sogovornica v nadaljevanju izpostavi, da ljudje nadzor pogosto doživljajo kot nezaupanje ali osebni napad. "Ljudje so zelo užaljeni. Ravno prejšnji teden sem imela primer delavke, ki je bila konstantno jezna in se je agresivno obračala proti meni, češ, kaj me to briga. Sploh mi ni želela odpreti vrat," opiše izkušnjo s terena Klementina Kurunić.

Ob tem pa doda, da izkušeno oko hitro loči med dejansko bolnimi in tistimi, ki igrajo: "Tisti, ki bolniške ne izkoriščajo, se normalno pogovarjajo in takoj vidiš, pri čem si. Tisti, ki goljufajo, pa takoj postanejo obrambni. Na terenu se vse opazi."

Delavci včasih sploh ne poznajo svojih dolžnosti

Čeprav so nova pravila prinesla prve milijonske prihranke državni blagajni in delodajalcem, pa sogovornica opozarja na sistemsko pomanjkljivost, ki se še vedno pojavlja v ambulantah družinske medicine. Delavci namreč ob odpiranju bolniškega staleža pogosto sploh ne prejmejo jasnih navodil. "Na terenu opažam, da veliko delavcev sploh ne ve, kakšna navodila in omejitve imajo. To je osnova, ki bi jo morali osebni zdravniki jasno poudariti. Če delavec sam ne vpraša, mu zdravnik pogosto ne pove, nato pa pride do kršitev, ker se ljudje preprosto ne zavedajo svojih obveznosti," zaključi detektivka.