V Sloveniji in tudi drugod po Evropi se porajajo vprašanja glede stabilnosti pokojninske blagajne v prihodnosti. Dejstvo je, da je prejemnikov pokojnine vedno več, zato obstaja bojazen, da bi v prihodnje sistem postal nevzdržen, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice. Slovenija večino denarja za pokojnine prejme od prispevkov aktivnih zavarovancev, luknjo med prihodki in odhodki pa pokrije državni proračun.

Razmerje med upokojenci in zavarovanci

Razmerje med aktivnimi zavarovanci in upokojenci prikazuje, koliko aktivnih zavarovancev s svojimi prispevki financira enega upokojenca. Višje razmerje namreč pomeni, da več zaposlenih vplačuje prispevke za manjše število upokojencev, zato je pokojninski sistem finančno stabilnejši. Nasprotno pa nižje razmerje pomeni, da mora manjše število zavarovancev financirati več upokojencev, kar pa povečuje obremenitev pokojninske blagajne.

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se razmerje med upokojenci in aktivnimi zavarovanci v zadnjih desetih letih ni drastično spreminjalo. V letih med 2016 do 2025 je razmerje znašalo okrog številke 1,5 zavarovanca na upokojenca. V zadnjih dveh letih se je razmerje ponovno nekoliko zmanjšalo in je leta 2025 znašalo 1,53. 

Slabše razmerje pomeni pritisk na pokojninski sistem

Ugodno razmerje med zavarovanci in upokojenci je ključnega pomena za dolgoročno vzdržnost sistema. Rahlo poslabšanje razmerja po letu 2023 nakazuje, da se povečuje pritisk na pokojninski sistem, saj število upokojencev raste hitreje kot število zavarovancev.

Podatki razkrivajo, da je bilo v aprilu 2026 v Sloveniji 988.598 aktivnih zavarovancev, pokojnino pa je meseca maja prejelo 658.016 prebivalcev Slovenije.

V zadnjih desetih letih se je število prejemnikov pokojnine povečalo

Podatki prav tako razkrivajo realnost, da se število prejemnikov pokojnine z leti veča. Tako se je v obdobju od leta 2016 pa do 2026, število povečalo za slabih 40.000 prejemnikov. Zgolj med leti 2024 in 2025, se je število prejemnikov pokojnine povečalo za 10 tisoč ljudi. 

Zaradi staranja prebivalstva se zmanjšuje razmerje med številom zaposlenih, ki plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, in številom upokojencev (oziroma uživalcev pokojnin). Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnosti, saj bo delež starejših od 65 let v naslednjih desetletjih znatno narasel. Danes je starejši vsak peti prebivalec, čez 35 let bo starejši skoraj vsak tretji. 

Koliko denarja gre iz državnega proračuna?

V letnem poročilu ZPIZ-a je zapisano, da je bila pokojninska blagajna v letu 2025 izravnana, kar pomeni, da so bili prihodki in odhodki enaki. V letu 2025 je morala država iz državnega proračuna za financiranje pokojninske blagajne prispevati 1,52 milijarde evrov. Državna sredstva so tako predstavljala približno 18 odstotkov vseh prihodkov pokojninske blagajne in so bila nujna za uravnoteženje sistema.

Struktura upokojencev se skozi leta spreminja

Povprečno število uživalcev starostne pokojnine se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečalo za 1,5 odstotka. V zadnjih desetih letih je bila rast števila uživalcev starostne pokojnine zmerna, med letoma 2016 in 2022 pa so bile stopnje rasti nižje predvsem zaradi strožjih pogojev za upokojitev po ZPIZ-2 in možnosti prejemanja dela pokojnine ob nadaljnjem delu.

V letih 2023 in 2024 se je priliv novih upokojencev ponovno povečal, saj je vpliv ZPIZ-2 postopoma slabel, leta 2025 pa je bila rast ponovno nižja zaradi uvedbe ugodnejše pravice do zagotovljene vdovske pokojnine. Opazen je trend upadanja števila uživalcev invalidskih pokojnin, povečalo pa se je povprečno skupno število uživalcev družinske in vdovske pokojnine ter povprečno število uživalcev delne pokojnine.

Za pokojnine namenjenih več kot 7 milijard evrov

V letu 2025 so skupni odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašali 8.374.540.068 evrov. Samo za pokojnine se je namenilo nekaj več kot 7 milijard evrov, kar predstavlja 85,5 odstotka vseh odhodkov ZPIZ-a. Ker zavod teh obveznosti ni mogel v celoti pokriti z lastnimi prihodki iz zbranih prispevkov, je morala država za kritje razlike iz proračuna zagotoviti nekaj več kot milijardo evrov.

Izdatki se bodo letos še povečali za pol milijarde

Izdatki za pokojnine se bodo v letošnjem še povečali. Kot so odgovorili na ZPIZ-u, so v skladu  z načrtovano 1,5-odstotno letno rastjo povprečnega števila uživalcev pokojnin, uskladitvijo pokojnin ter ZPIZ-2O, odhodki za pokojnine za leto 2026 načrtovani v višini 7.680.034.896 evrov.

Največja težava za pokojninske sisteme je staranje prebivalcev

Na nedavnem mednarodnem srečanju evropskih pokojninskih in invalidskih zavodov, ki je potekalo v Mariboru, je največji izziv za slovenske in tudi tuje pokojninske sisteme padec deležev aktivnega prebivalstva, medtem ko se število prejemnikov pokojnin veča. 

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Marijan Papež, je na srečanju povedal, da slovenski pokojninski sistem trenutno deluje vzdržno, vendar pa mora ob tem dobro delovati predvsem gospodarstvo. To je tudi temelj, da bo pokojninski sistem, skupaj z raznimi ukrepi na tem področju, vdržen tudi v prihodnje. 

Od letos dalje velja ZPIZ-2O, ki bo prinesel številne postopne spremembe

V lanskem letu je pod vlado prejšnjega predsednika vlade Roberta Goloba, bila sprejeta novela zakona (ZPIZ-2O), ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, katerega cilj je zagotovili javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in ustreznost pokojnin. Nekatere določbe iz novele so že pričele veljati z začetkom letošnjega leta, veliko pa se jih bo uvajalo v naslednjih letih. 

Ključna sprememba je postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let, ki se bo izvajal med letoma 2028 in 2035. Ohranja se možnost predčasnejše upokojitve za tiste z daljšo pokojninsko dobo, sistem pa se bo spreminjal v prehodnem času, zato da se spremembe uvajajo postopoma in tudi sprejmejo lažje. 

Pomembne so tudi spremembe pri izračunu pokojnin in usklajevanju. Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove se podaljšuje s 24 na 40 let, pri čemer se bo izločilo pet najslabših let, kar se bo uvedlo postopoma do leta 2035. Odmerni odstotek za 40 let dela se hkrati zvišuje na 70 odstotkov, predvsem z namenom, da se ohrani raven pokojnin. Usklajevanje pokojnin se postopoma premika od rasti plač k inflaciji, uveden pa je tudi zimski dodatek ter ohranjen socialno usmerjen letni dodatek, kar krepi socialno varnost upokojencev.