Najnovejša raziskava e-Študentskega Servisa, v kateri je sodelovalo 5.780 mladih, razbija številne uveljavljene stereotipe. Rezultati kažejo, da mladi zadnje čase v ospredje postavljajo stabilnost, dobre odnose, osebni razvoj in varnost zaposlitve.

To so najbolj bizarna delovna mesta

Kot najbolj zanimiva študentska dela so navedli snemanje bypass operacije srca za društvo kardiologov, snemanje glasovnih ukazov za trening modelov umetne inteligence ter testiranje kakovosti zraka za okoljsko agencijo. Nekateri so si denar služili s štetjem potnikov na avtobusu, delom z deževniki in čebelami, spet drugi pa kot receptorji v koruznem labirintu ali s striženjem ljudi na avtobusu.

Med bizarnimi nalogami se je znašlo tudi varovanje žuželk, odstranjevanje invazivnih rastlin, testiranje čokoladnega mleka, pobiranje žab s cest med selitvijo, čiščenje letal, dnevno ubijanje 240 jajc, učenje starejših digitalnih veščin ter celo vezanje bark na pomolu.

Kot najpomembnejše veščine, ki so jih usvojili med študentskim delom, pa so anketiranci najpogosteje izpostavili komunikacijo ter delo z ljudmi in strankami, visoko pa se uvrščata tudi odgovornost in samostojnost.

Zanimivi sanjski poklici

Ko beseda nanese na sanjske poklice, se med željami mladih prav tako prepletata tradicija in futurizem. Največjo skupino odgovorov še vedno predstavljajo poklici, povezani z zdravstvom in pomočjo ljudem, med katerimi prednjačijo fizioterapevt, zdravnik, psiholog, veterinar in medicinska sestra. Drugo veliko skupino sestavljajo digitalne tehnologije in znanost, saj si mnogi želijo postati programerji, podatkovni znanstveniki ali strokovnjaki za umetno inteligenco.

Med najbolj eksotičnimi željami pa so mladi navedli poklice, kot so astronavt, delo v SOVI, forenzični psiholog, specialist za obračun plač, čistilec krajev zločina ali strateg v Formuli 1. V času vplivnežev in nenehne prisotnosti na družbenih omrežjih je izjemno zanimivo tudi to, da mladi največ navdiha še vedno črpajo iz svojega domačega okolja. Daleč največji vzorniki generacije Z so namreč njihovi starši.

Mladi si želijo hibridnega dela

Glede zaposlitve po končanem šolanju si natanko polovica vprašanih želi pogodbe za nedoločen čas, dobra petina se jih vidi v lastnem podjetju, le manjši del pa bi izbral delo preko platform ali pogodb za določen čas. Pri organizaciji delovnega časa prav tako ni opaziti večjih sprememb, saj klasični osemurni delovnik pet dni v tednu ostaja najpogostejša izbira mladih.

Največja sprememba med letoma 2025 in 2026 pa se je zgodil pri načinu dela, saj je hibridni model prvič v zgodovini prehitelo delo izključno na lokaciji delodajalca, medtem ko si dela povsem na daljavo želi le zanemarljiv delež mladih.