Na vladnem portalu Predlagam.vladi.si se je pojavil predlog državljanke, ki je predlagala, da bi večje družine plačevale manj davkov. Kot je zapisala, bi starše treh ali več otrok s tem popolnoma razbremenili plačila dohodnine.

Avtorica predloga opozarja, da biti mama danes pomeni nositi trojno breme - kariero, družino in vzgojo. "To ni več samo osebna odločitev, temveč družbeni interes. Zato mora država to priznati tudi finančno," je zapisala v pobudi.

Predlagala je, da bi starši s tremi ali več otroki prejeli 100-odstotno znižanje dohodnine (ali izjemno visoko olajšavo), ki bi veljala za oba starša vse do 18. leta najmlajšega otroka.

"To bi bila kršitev načela enake obravnave"

Predlog je zbral potrebno podporo državljanov in romal v obravnavo na pristojna ministrstva. Vendar pa sta Ministrstvo za finance in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pobudo gladko zavrnila.

Na Ministrstvu za finance so pojasnili, da davčna politika sicer podpira družinsko politiko, vendar ne more biti ključno orodje za izboljšanje demografske slike. Predlog o popolnem odpisu dohodnine za velike družine je po njihovem mnenju pravno nesprejemljiv. "Zviševanje davčne olajšave zgolj za določeno skupino zavezancev (kot primeroma za starše, ki imajo tri ali več otrok), bi pomenilo kršitev enega temeljnih načel davčne politike, to je načela enake obravnave davčnih zavezancev," so sporočili z ministrstva.

Ob tem so spomnili, da zakonodaja že zdaj ponuja številne ugodnosti za velike družine. "Glede na to ne vidimo možnosti, da bi s spremembami samo na davčnem področju lahko prispevali k ugodnejši demografski sliki," so zaključili.

"Nižji davki ne bodo rešili rodnosti"

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so se strinjali, da so demografski trendi zaskrbljujoči, a opozorili, da denar oziroma davčne olajšave niso edini in glavni motiv za ustvarjanje družine. Ključni razlog za upadanje števila rojstev je namreč drugje. "Analize kažejo, da je vsakoletno upadanje rodnosti močno povezano z dejstvom, da v rodno dobo vstopajo generacije, ki so številčno šibkejše. Ženske iz generacije 90. let prejšnjega stoletja, ko je število rojstev močno upadlo, so zdaj v rodni dobi. Tudi če rodijo enako število otrok, bo končno število rojstev manjše," so pojasnili na ministrstvu.

Ob tem so poudarili, da na odločitev za otroke bolj kot davki vplivajo strukturni dejavniki, za katere trdijo, da ima Slovenija v mednarodnem merilu to področje urejeno izjemno dobro. "Zato morajo biti ukrepi, ki bi utegnili ustvariti spodbudno okolje za odločanje za družino, premišljeni in načrtovani dolgoročno. Če država vpelje ukrepe, ki imajo negativen demografski učinek (tak primer je bil recimo ZUJF, ki je omejil številne pravice mladim staršem), je potrebno precej časa, leta ali celo desetletja, da se učinki teh ukrepov odpravijo in sprejmejo novi ukrepi, ki bi potencialno spodbudno delovali na odločanje za družino ali povečanje družine," so zaključili.