Na Redditu se je pred dnevi oglasil voznik, ki ga je v nabiralniku presenetil poziv k plačilu kazni za parkiranje, saj je na parkirišču pred trgovino Lidl očitno ostal dlje kot dovoljenih 90 minut. V ospredju razprave pa se je znašlo nemško podjetje Nexobility GmbH oziroma njegova domača hčerinska družba Nexobility Solutions d.o.o.. Nemški ponudnik namreč ponuja celovito digitalno rešitev brez dejanskih zapornic, ki temelji na skeniranju registrskih tablic ob uvozu in izvozu.

Vstop na območje parkirišča sproži samodejni začetek merjenja časa, pri čemer je za stranke prvih 90 minut parkiranja brezplačnih. Če čas opravljanja nakupov ali zadrževanja preseže to časovno mejo, mora voznik v roku štiriindvajsetih ur poravnati parkirnino, ki znaša med štiri in pet evrov na uro, bodisi na pametnem terminalu Wanzl V17 ali V21 bodisi prek spletne aplikacije. V nasprotnem primeru sistem zazna prekoračitev in sproži postopek izterjave dnevne parkirnine v fiksnem znesku 50 evrov.

V prehodnem obdobju, ki je na večini lokacij trajalo do novembra 2025, so kršitelji na dom prejemali zgolj pisna opozorila brez finančnih obveznosti, po preteku tega roka pa so se pričeli pošiljati dejanski računi.

Polemike o zbiranju osebnih podatkov

Med uporabniki Reddita pa je uvedba tovrstnega masovnega zbiranja osebnih podatkov s pomočjo stalnega nadzora na javno dostopnih površinah sprožila buren odziv. Čeprav voznik z uvozom na parkirišče nevede sklene pogodbo o uporabi parkirišča pod pogoji, ki so jasno navedeni na obvestilnih tablah na uvozu, trdijo, da je registrska tablica še vedno osebni podatek, ki ga državljani zaupajo državi izključno za namene prometne varnosti in uradne identifikacije.

[[image_2_article_90323]]

Ministrstvo za infrastrukturo je sicer že pred časom potrdilo, da s podjetjem Nexobility Solutions nima vzpostavljenega dogovora za posredovanje podatkov iz evidence registriranih vozil. Podatke o lastnikih vozil jim tako dejansko posredujejo upravne enote na podlagi posamičnih pisnih vlog. Upravitelj parkirišča pa mora v vlogi izkazati pravni interes in predložiti dokaze o nastali kršitvi pogodbenih pogojev. V praksi ta postopek najpogosteje izvajajo pooblaščeni odvetniki upravitelja parkirišča.

Trgovci želijo zaščititi svoja parkirna mesta

Različne trgovske verige v Sloveniji sicer uporabljajo različne strategije za zaščito svojih parkirnih mest. V Mariboru pred trgovino Lidl na Titovi cesti, ki stoji v neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, so denimo dolga leta uporabljali fizične zapornice na parkirne kartice. Ker so vozniki s karticami smetili okolico, so zapornice decembra začasno dvignili in prešli na sistem BetterPark. Posledica je bila, da je bilo parkirišče že zgodaj zjutraj popolnoma zasedeno z vozili zaposlenih in obiskovalcev bolnišnice, kupci trgovine pa niso imeli možnosti parkiranja. Zaradi tega je bil Lidl marca leta 2026 prisiljen ponovno spustiti zapornice ob ohranitvi sistema kamer BetterPark.

Podobne stiske rešujejo tudi v drugih mestih. Na Ptuju so stanovalci po uvedbi sistema BetterPark pred Sparom ostali brez nočnih parkirišč, kar je občino prisililo v dogovor s Sparom o najemu petindvajsetih namenskih mest za stanovalce po ceni 30 evrov mesečno. Tudi v Ljubljani se Mestna občina po protestih stanovalcev aktivno dogovarja z Lidlom in Sparom za uporabo njunih parkirišč izven obratovalnega časa trgovin, saj je sistemsko sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in trgovskimi podjetji edina pot do vzdržnega urejanja mirujočega prometa v urbanih okoljih.

[[image_1_article_90323]]