Slovenija se sooča s tiho, a vztrajno revolucijo: demografskimi spremembami, ki bodo v prihodnjih letih močno vplivale na vse vidike življenja v državi. S številnimi statistikami, ki jih zbira Statistični urad Republike Slovenije in ki rišejo sliko starajoče se družbe, se postavlja vprašanje: kakšna prihodnost čaka Slovenijo?

Vse starejši prebivalci

Danes Slovenija šteje več kot 2.123.900 prebivalcev, povprečna starost pa je 44,2 leta. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, znaša kar 21,8 %, medtem ko je delež mladih (0–14 let) le 14,7 %. Tovrstna starostna struktura postavlja pred nas izzive, ki jih bo treba nujno nasloviti. A zanimivih je še nekaj drugih trendov ...

Rodnost pada, starost mater narašča

V letu 2023 se je v Sloveniji rodilo 16.989 otrok, kar je najmanj doslej. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je 29,7 leta, kar je za nekatera kulturna okolja že precej pozno.

Lani se je rodilo 8.677 dečkov in 8.312 deklic, skupno 16.989 otrok. V primerjavi z letom 2022 je bilo rojstev za 3,6 % oziroma 638 manj, v 102-letni zgodovini spremljanja tega podatka pa najmanj doslej. Na 1.000 prebivalcev se je rodilo 8 otrok, kar je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije najmanj od leta 1922.

Ob tem sledi še en zaskrbljujoč podatek - celotna stopnja rodnosti, ki znaša 1,51 otroka na žensko, ne zadostuje za ohranjanje števila prebivalstva. Poleg tega velja izpostaviti, da so več kot polovico otrok rodile neporočenih mater, kar kaže na spreminjajoče se družbene norme in vrednote, poroke pa že dolgo niso v ospredju miselnosti mladih parov.

Več smrti kot rojstev

Negativen naravni prirast je v Sloveniji že več let stalnica. Leta 2023 je število umrlih (21.540) preseglo število rojenih za 4.551, kar pomeni, da se število prebivalcev zmanjšuje. Pričakovano trajanje življenja je sicer visoko – 78,93 leta za moške in 84,68 leta za ženske, vendar pa se število umrlih še vedno povečuje, predvsem zaradi starajoče se populacije.

Razveze in zakonske zveze

Leta 2023 je bilo sklenjenih 6.388 zakonskih zvez, kar je 6 % manj kot leto prej. Povprečna starost ženina ob prvi poroki je 32,9 leta, neveste pa 30,9 leta. Nasprotno pa se je razvezalo 2.165 parov, kar je nekoliko več kot leto prej. Zanimivo je, da se večina parov poroči ob sobotah, najpogosteje v septembru, kar kaže na sezonske trende in priljubljene datume za poroke.

Priseljevanje in odseljevanje

Slovenija je v letu 2023 doživela selitveni prirast, saj se je v državo priselilo 35.613 ljudi, medtem ko se jih je 20.956 odselilo. Število priseljencev iz tujine je tako večje od števila odseljenih, kar pomeni, da se demografska slika države spreminja tudi zaradi priseljevanja.

Kako torej naprej?

Kaj torej vse te številke pomenijo za prihodnost Slovenije? Ena izmed ključnih izzivov bo zagotovo prilagoditev socialnih in zdravstvenih sistemov starajoči se populaciji.

Povečevanje deleža starejših bo namreč zahtevalo večjo skrb za dolgotrajno oskrbo, prilagoditev pokojninskih sistemov in ustvarjanje pogojev za aktivno staranje. Z vsakim novim letom in z vsakim dnem svežih statističnih podatkov je namreč jasno, da je prilagoditev na družbo starostnikov nujno potrebna.

Hkrati s prilagajanjem družbe starajočim se demografskim trendom pa je ključno še nekaj - spodbujati rodnost in podpirati mlade družine, pri čemer lahko pomembno vlogo odigrajo ukrepi, kot so boljše možnosti za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, finančne spodbude za starše in izboljšanje dostopnosti do kakovostnih storitev za otroke …

Učinkovito se bo potrebno soočiti tudi s trendom priseljevanja – vključevanje priseljencev v družbo bo namreč formativno za ohranjanje stabilne delovne sile, hočeš nočeš pa se bomo morali sprijazniti, da je prav trend priseljevanja tisti, ki lahko pripomore tudi k demografski rasti in uravnavanju demografskih trendov.

Vir statističnih podatkov: SURS