Športnovzgojni karton (ŠVK) je slovenski nacionalni sistem za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov, ki velja za enega najcelovitejših na svetu. Meritve z enakimi merskimi nalogami potekajo vsako leto aprila v osnovnih in srednjih šolah že od leta 1981, kar omogoča spremljanje in primerjavo posameznikove telesne zmogljivosti od 6. do 18. leta starosti. Od leta 2021 so v okviru programa SLOfit na voljo tudi meritve za odrasle.

Pogovarjali smo se z vodjo nacionalnega sistema ŠVK, doc. dr. Gregorjem Starcem.

Pri ŠVK nikakor ne gre za razvrščanje otrok na "dobre" in "slabe"

"Športnovzgojni karton je za otrokov telesni razvoj nekaj podobnega, kot je preventivni pregled pri zdravniku, le da je bolj celovit in vsakoleten," pojasnjuje Starc. Gre za redno spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok, katerega glavni namen je identifikacija morebitnih težav posameznega otroka z namenom prilagoditve učnega procesa, na ravni države pa spremljava trendov populacije in identifikacija ter odpravljanje negativnih dejavnikov.

"Namen ŠVK tako nikakor ni razvrščanje otrok na “dobre” in “slabe”, ampak zgodnje prepoznavanje razvojnih težav."

Učitelju pove, kje otrok potrebuje več podpore, staršem pokaže, kako se otrok razvija v primerjavi z vrstniki, državi pa omogoča, da ne vodi šolske in zdravstvene politike po občutku, ampak na podlagi objektivnih dokazov, dodaja. 

[[image_2_article_88800]]

Rezultati zadnjih let kažejo na upad vseh gibalnih sposobnosti, najbolj izrazit je pri vzdržljivosti, hitrosti izmeničnih gibov, gibljivosti in koordinaciji. "Upad telesne zmogljivosti ne pomeni zgolj to, da je otrok manj športen, temveč da ima slabšo osnovo za učenje, igro, delo, zdravje in socialno vključevanje," poudarja. Nizka raven telesne zmogljivosti ima mnogo negativnih stranskih učinkov 

Bistveno slabše stanje kot pred epidemijo, a še zmeraj bistveno boljše, kot v tujini

Splošnega upada telesnih sposobnosti sicer ne opažajo, ker "imamo danes otroke, ki so najbolj telesno zmogljivi v zadnjih štirih desetletjih, hkrati pa tudi takšne, ki so najmanj telesno zmogljivi." Posledično je povprečnih otrok vse manj, ker se premikajo na oba ekstrema. "V povprečju je tako danes še vedno bistveno slabše kot pred epidemijo covid-19, je pa bistveno boljše, kot v drugih državah," še pojasnjuje Starc. 

"Epidemiološki ukrepi med epidemijo covid-19 so samo potencirali obstoječe izzive vse daljšega časa sedenja otrok, saj smo jim prvič v zgodovini človeštva prepovedali prosto gibanje, ukvarjanje s športom in druženje s prijatelji, telesna dejavnost je zaradi tega zelo upadla, maščobna masa se je izjemno povečala, to pa je sprožilo tudi rekordno rast višine."

Posledično so otroci hitreje postali večji in težji, zaradi pomanjkanja možnosti športne dejavnosti pa tudi bolj okorni, manj vzdržljivi in nekoordinirani. Pospešil se je tudi vstop v puberteto, kar se ne da kar tako "resetirati", lahko pa bi ukrepali v smeri izboljšanja gibalnega razvoja z uvedbo več ur športa v šoli. "A to se žal ni zgodilo. Za otroke in mladostnike navadno zmanjka denarja, pa čeprav je vsem jasno, da je gibanje pri mnogih otrocih in mladostnikih postalo ogrožena kategorija vse od prihoda interneta sredi devetdesetih let dvajsetega stoletja," nadaljuje sogovornik.

[[image_1_article_88800]]

"Neodvisno od epidemije je sicer zelo zaskrbljujoča eksplozivna moč nog, ki kaže na mišično funkcijo. V zadnjih dveh desetletjih pri skoku v daljino z mesta nismo uspeli doseči pozitivnega trenda in lani nobena starostna skupina osnovnošolcev ali osnovnošolk ni dosegla nacionalnega povprečja obdobja 1988–2025."

Po odprtju šol in nadaljevanjem s treningi po koncu epidemije so se stvari nekoliko izboljšale, a stanje še vedno ni na predkoronskem nivoju. Starc ob tem sicer opaža, da se rezultati izboljšujejo tam, kjer je otrokom ponujene več organizirane, kakovostne in dostopne vadbe, ob tem kot primera dobre prakse izpostavlja programa Zdrav življenjski slog in zMigaj.

Zelo verjetno je, da bodo današnji otroci v povprečju živeli krajši čas kot njihovi starši

Glavni razlog za upad telesnih sposobnosti, s katerim se soočajo po vsem svetu, je povečana sedentarnost, ki je povezana z rabo zaslonskih tehnologij. "Zaradi tega ni presenetljivo, da so fantje ogroženi bolj od deklet. Zanje bi lahko rekli, da generacija Z pomeni okrajšavo za generacijo zapečkarjev," pravi Starc. K sreči se večina staršev tega zaveda, dnevni zaslonski čas otrok in mladostnikov se je od leta 2013/14 do leta 2023/24 celo rahlo zmanjšal, a še vedno presega štiri ure dnevno.

"To je sicer še vedno daleč od sedem ur in pol dnevno med ameriškimi otroki in mladostniki, a hkrati še vedno 100 odstotkov čez kritično mejo dveh ur."

Posledica pretiranega zaslonskega časa pri otrocih in mladostnikih ni le upad telesnih sposobnosti, temveč tudi nesposobnost uživanja v čemerkoli, kar se kaže v njihovi nezainteresiranosti za socialne stike in ostale dejavnosti, ki niso povezane z zaslonom. Kot pravi Starc, je tveganje povečane sedentarnosti povezano tudi z nižjo izobrazbeno strukturo prebivalstva, saj nižja telesna zmogljivost rezultira tudi v nižanju celotnega razvojnega potenciala in povečuje socialne razlike skozi celotno življenje. 

[[image_3_article_88800]]

"Dolgoročno bodo te generacije imele višja zdravstvena tveganja za cel spekter nenalezljivih kronočnih bolezni in duševnih stisk, vse skupaj pa lahko pripelje do krajšanja življenjske dobe, ki se je do sedaj v vsaki generaciji podaljšala, a obstaja velika verjetnost, da bodo v teh generacijah otroci prvič v zgodovini človeštva v povprečju živeli krajši čas kot njihovi starši," je Starc dejal o dolgoročnih posledicah, v kolikor se trend ne obrne. Ob tem je še omenil, da nižja telesna zmogljivost hkrati pomeni tudi nižjo delovno učinkovitost, posledično pa nižjo produktivnost in večjo odsotnost od dela.

Velik interes za meritve telesnih sposobnosti tudi med odraslimi

Meritve so razširili tudi na odraslo populacijo. V okviru programa SLOfit odrasli tako izvajajo 3 merske sklope, pri čemer je prvi namenjen mladim odraslim do 30 let, drugi, Telesna zmogljivost odraslih (TZO), odraslim med 30. in 65. letom starosti in tretji, Senior fitnes test (SFT), odraslim nad 65 let. 

Kot pravi Starc, je zanimanje odraslih zelo veliko, zato jih veseli, da so v desetletjih našega delovanja uspeli vzgojiti telesno visoko pismene ljudi, ki si želijo spremljati svoje stanje telesne zmogljivosti in to informacijo uporabljati v svojem vsakdanjem življenju ter ohranjati ali povečevati raven svoje telesne dejavnosti.

Meritve SLOfit odrasli izvajajo po celi Sloveniji, v Mariboru so prvič bile izvedene junija lani na Atletskem stadionu Poljane.

Letos so meritve v Mariboru potekale aprila, vse nadaljnje informacije pa sproti posodabljajo na njihovi spletni strani. Prijava je mogoča prek spletnega obrazca na strani SLOfit, pod zavihkom Odrasli oziroma Aktualne meritve. Obrazec je praviloma objavljen dva do tri tedne pred posameznim terminom, prijava pa je obvezna, ker je število mest omejeno. Za dodatne informacije sta na voljo naslov [email protected] in telefonska številka 040 760 032.