V Društvu socialnih delavk in delavcev Slovenije opozarjajo na objave na spletu, v katerih se delo centrov za socialno delo prikazuje kot škodljivo in nestrokovno, gre tudi za osebne diskreditacije zaposlenih in žaljivke. Ko socialni delavec postane tarča groženj ali javnega linča, je oslabljena tudi sposobnost sistema, da zaščiti otroke, menijo.
Pojavljajo se celo pozivi k nasilju
"V zadnjih tednih in mesecih se na posameznih spletnih platformah in družbenih omrežjih pojavljajo številne objave, komentarji in razprave, v katerih se delo centrov za socialno delo sistematično prikazuje kot škodljivo, nestrokovno ali celo usmerjeno proti otrokom in družinam. Del teh objav presega meje dopustne kritike ter vključuje osebne diskreditacije zaposlenih, žaljive in ponižujoče zapise ter posamezne pozive k sovraštvu, nestrpnosti ali celo nasilju," so v sporočilu za javnost zapisali v društvu.
Kritika delovanja javnih institucij je po njihovem mnenju legitimna in pomembna, prispeva lahko k izboljšanju sistema, kadar temelji na preverljivih dejstvih, argumentih in spoštljivem dialogu. "Povsem drugače pa je, kadar posamezniki postanejo tarča osebnega blatenja, zastraševanja ali javnega linča zgolj zato, ker opravljajo svoje delo v skladu z zakonom, strokovnimi standardi in poklicno etiko," so dodali.
Otroci potrebujejo strokovne delavce, ki lahko svoje delo opravljajo brez strahu
Opozarjajo, da ko socialna delavka ali delavec postane tarča groženj ali javnega linča, ni ogrožen le posamezni zaposleni, oslabljena je tudi "sposobnost sistema, da neodvisno, strokovno in pogumno zaščiti otroka, kadar je ta v stiski". Poudarili so, da otroci potrebujejo strokovne delavce, ki lahko svoje delo opravljajo brez strahu pred osebnimi napadi, pritiski ali ustrahovanjem.
Med drugim so pojasnili, da so socialni delavci pri svojem delu zavezani zakonodaji, strokovnim standardom, etičnim načelom socialnega dela in predvsem načelu največje koristi otroka. Kot so poudarili, vedno najprej iščejo možnosti, da otrok ostane v svoji družini. "Ukrepi, ki posežejo v družinsko življenje, pa se uporabljajo le tedaj, ko druge oblike pomoči ne zagotavljajo zadostne zaščite otroka in kadar to zahtevajo otrokove koristi," so navedli.
Nastaja okolje, ki škodu tudi otrokom
Zavedajo se, da postopki za varstvo koristi otrok "pogosto povzročajo močne čustvene odzive, občutke nemoči in nezadovoljstvo z odločitvami pristojnih organov". Kot so pojasnili, ima vsakdo pravico uporabiti pravna sredstva, izraziti svoje nestrinjanje ali opozoriti na morebitne nepravilnosti. "Pravica do kritike pa ne vključuje pravice do širjenja neresničnih informacij, osebnih diskreditacij, javnega stigmatiziranja ali spodbujanja sovraštva in nasilja," so izpostavili.
V društvu pozivajo tako socialne delavce ter druge strokovne delavce v socialnem varstvu kot tudi pristojne državne organe, medije, upravljavce spletnih platform in širšo javnost, da se na pojave sovražnega govora, groženj in javnega spodbujanja nestrpnosti odzivajo odločno, odgovorno in pravočasno.
Poudarili so, da normalizacija sovražnega govora, groženj in javnega ustrahovanja ustvarja okolje, v katerem se povečuje občutek ogroženosti zaposlenih in znižuje prag za različne oblike nasilnega vedenja. "Takšno okolje ne škoduje le zaposlenim, temveč tudi otrokom in družinam ter ostalim ranljivim skupinam, ki potrebujejo strokovno pomoč in podporo socialnih delavk in delavcev," so navedli.
STA
