Novela zakona o praznikih, ki je začela veljati danes, kot nov državni praznik uvaja dan Triglava. Dozdajšnji praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 17. avgust, je po novem praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
Novi praznik se imenuje Dan Triglava
Dan Triglava, 7. avgust, je spomin na dan, na katerega je Jakob Aljaž leta 1895 na vrhu Triglava postavil stolp. Aljažev stolp je po navedbah poslancev Svobode, SD in Levice, ki so predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih vložili v zakonodajni postopek konec lanskega leta, postal brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora proti potujčevanju in narodne identitete. Triglav si kot temeljni simbol slovenskega naroda zasluži mesto v koledarju državnih praznikov, so poudarili. Dan Triglava ni določen kot dela prost dan.
Dva praznika po novem preimenovana
Aktualna koalicija pa je predlog novele razširila s spremembo poimenovanja dveh praznikov, ki ju praznujemo 17. avgusta in 15. septembra. Dozdajšnji praznik priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je tako v skladu z novelo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, nič več pa tudi priključitve Prekmurja. V imenu dozdajšnjega praznika priključitve Primorske k matični domovini pa novela samostalnik priključitev nadomesti s samostalnikom vrnitev.
Glede na to bomo v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
Opozicija preimenovanju ostro nasprotovala
Predlagatelji prvotnega predloga novele so spreminjanju poimenovanj obeh praznikov v DZ ostro nasprotovali in koaliciji očitali ideološki boj. V koaliciji so medtem opozarjali, da praznikoma vračajo imeni, ki sta veljali od leta 2005.
STA
