Mariborska Piramida, Trikotna jasa na Pohorju, Meranovo, Gorca v Malečniku in Panorama v Kamnici bodo v torek, 20. oktobra, za en večer postali koncertna prizorišča. Do njih se bodo obiskovalci odpravili na organizirana pohodniška zbiranja z različnih izhodišč, kjer bodo na voljo tudi naglavne lučke, glasba pa bo na vseh petih lokacijah zazvenela ob 19.15. Prav večer na mestnih gričih bo osrednji dogodek letošnjega Dneva Maribora, ki pa bo že v dneh pred tem ponudil precej več možnosti za raziskovanje mesta.
[[image_1_article_93495]]
Praznovanje je povezano z 20. oktobrom 1164, datumom prve pisne omembe Maribora. Letos tako mineva 862 let od tega zgodovinskega zapisa, mestni praznik pa bo že šesto leto zapored spremljal večdnevni program, ki ga Mestna občina Maribor pripravlja v sodelovanju s kulturnimi ustanovami in drugimi organizacijami.
Pomemben del letošnjega dogajanja je namenjen prav spoznavanju mesta, v katerem živimo. Obiskovalci bodo lahko pobliže raziskali arhitekturo, mimo katere hodijo vsak dan, prisluhnili zgodbam o mariborskem gradu in njegovih nekdanjih prebivalcih, spoznali zgodovino Mariborskega otoka ali se z avtobusom odpeljali proti Limbušu in Meranovemu. Posebna pozornost bo namenjena tudi otrokom, ki bodo mestno preteklost odkrivali skozi uganke, pripovedi in ustvarjalne naloge.
[[image_2_article_93495]]
Pet gričev, pet koncertov in pet različnih glasbenih zgodb
Torkov zaključek praznovanja bo letos zasnovan podobno kot v preteklih letih, ko so se obiskovalci namesto na enem osrednjem prizorišču zbrali na različnih razglednih točkah nad mestom. Posebnost takšnega koncepta je tudi pot do koncerta, saj se obiskovalci na izbrani grič odpravijo peš in večer združijo s sprehodom.
Na Piramidi bo nastopil Mike Vale, obiskovalci pa se bodo ob 18. uri zbrali pri glasbenem paviljonu v Mestnem parku. Piramida ima v programu še posebno mesto, saj bo prav ta grič že dva dni pred koncertom prizorišče zgodovinskega vodenja, posvečenega srednjeveškemu gradu, po katerem je Maribor dobil ime.
[[image_3_article_93495]]
Na Trikotni jasi na Pohorju bo igral Karneval band, do prizorišča pa se bodo obiskovalci lahko odpravili iz dveh smeri, in sicer od spodnje postaje Pohorske vzpenjače ali od gasilskega doma v Razvanju. Na Meranovem bosta nastopila Zoran Predin in Danilo Ženko, izhodišče pohoda pa bo na obračališču pod posestvom Meranovo v Vrhovem Dolu.
Preostala koncerta bosta na vzhodni in severozahodni strani mesta. Na Gorci v Malečniku bo nastopila skupina Akustični orgazem, pohodniki se bodo zbrali pri sedežu Krajevne skupnosti Malečnik, medtem ko bo pri Okrepčevalnici Panorama v Kamnici nastopila zasedba Joe & Stacey with The Rhythm Boys. Tam bo izhodišče v Kamniški grabi, za mostom pri odcepu Medič.
[[image_4_article_93495]]
Vsi pohodi se bodo začeli ob 18. uri, koncerti pa ob 19.15. Na izhodiščnih točkah bodo obiskovalcem na voljo naglavne svetilke za lažjo orientacijo, organizatorji pa bodo od 17. ure dalje zagotovili tudi brezplačen mestni avtobusni prevoz. Ker se bodo obiskovalci na koncerte podali peš, je smiselno izbrati primerna oblačila in obutev ter pred odhodom preveriti zahtevnost poti.
Kako dobro pravzaprav poznamo stavbe, mimo katerih hodimo vsak dan?
Pomemben del programa je namenjen mariborski arhitekturi, pri čemer bodo obiskovalci spoznavali tako srednjeveško zasnovo mesta kot precej mlajše urbanistične posege, ki so oblikovali njegovo današnjo podobo.
Že v petek, 16. oktobra, bo ob 17. uri v Knjižnici Nova vas potekal pogovor Modernizem v Mariboru: Čas od Kosovela do Kraševca, povezan s predstavitvijo brošure in projekta Maribor jug. V ospredju bo razvoj južnega dela mesta po drugi svetovni vojni, predvsem obsežen projekt stanovanjske gradnje, ki ga je občina naročila leta 1973. Njegov pomemben del je bila Soseska 23, danes prepoznaven urbanistični del Nove vasi, razprava pa bo ponudila vpogled v okoliščine, v katerih so nastajale soseske, ki so danes za številne Mariborčane domače okolje.
Sobotni program bo omogočil neposrednejši stik z arhitekturo. Ob 10. uri se bo na Trgu revolucije začel sprehod po modernističnem Mariboru, na katerem bodo udeleženci spoznali Mariborski dvor arhitekta Josipa Costaperaria, stanovanjsko četrt ob Gosposvetski cesti in Hutterjevo vilo z vrtom. Ogled bo med drugim pokazal, kako so arhitekti v različnih obdobjih razmišljali o stanovanjski gradnji, javnih površinah in povezovanju prostorov, namenjenih vsakdanjemu življenju.
Ob 12. uri bo sledil sprehod po baročnem Mariboru, ki bo izhajal z Glavnega trga in obiskovalce vodil mimo Kužnega znamenja, Hofferjeve hiše v Gosposki ulici in Salzburškega dvora v Vetrinjski ulici. Pot se bo nadaljevala do mariborskega gradu, kjer bo posebna pozornost namenjena bogato oblikovanemu baročnemu stopnišču. Udeleženci bodo ob posameznih stavbah spoznavali tudi delo arhitektov, kiparjev in drugih mojstrov, ki so zaznamovali razvoj mesta.
Za tiste, ki jih zanima starejša zgodovina, bo v soboto ob 16. uri organiziran še približno triurni ogled Srednjeveški Maribor. Zgodovinar Boris Hajdinjak bo obiskovalce popeljal po območju nekdanjega mestnega obzidja, od Jurčičevega spomenika na Trgu generala Maistra do Lutkovnega gledališča Maribor. Pri ogledu bodo sodelovale različne mestne kulturne ustanove, poudarek pa bo na obdobju, iz katerega izvira tudi prva pisna omemba Maribora.
Raziskovanje mestne arhitekture se bo nadaljevalo tudi na sam praznik. V torek, 20. oktobra, bo ob 15. uri voden ogled mariborske železniške postaje, kjer bodo strokovnjakinje Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavile njeno zgodovino, arhitekturni pomen ter prvotne elemente, ki so bili konservirani in restavrirani ob obnovi postajne avle v letih 2025 in 2026.
Od Mariborskega otoka do Meranovega: zgodbe tudi zunaj mestnega središča
Med zanimivejšimi deli programa so brezplačni avtobusni izleti, s katerimi želi občina pozornost nameniti tudi območjem, ki jih običajno ne povezujemo z ogledovanjem mestnih znamenitosti.
V nedeljo, 18. oktobra, bo ob 11. uri z avtobusne postaje v Mlinski ulici organiziran odhod na Mariborski otok. Tamkajšnji raziskovalni sprehod, naslovljen Po sledeh skrivnosti Mariborskega otoka, bo udeležence popeljal skozi zgodovino otoka, arhitekturo kopališča in njegovega mostu ter posebnosti naravnega okolja.
Ogled bo zasnovan kot raziskovanje z opazovanjem podrobnosti in reševanjem ugank, ki bodo udeležence postopoma pripeljale tudi do legende o kačji kraljici in njeni izgubljeni kroni. Program je medgeneracijski, zato je namenjen tako otrokom kot odraslim, ki jih zanima zgodovina tega dela mesta. Trajal bo predvidoma do 12.30, število udeležencev pa je omejeno na približno 20 do 25.
Istega dne bo ob 15. uri organiziran še avtobusni izlet proti Limbušu in Meranovemu. Obiskovalci bodo spoznavali zgodovino Limbuša, cerkev svetega Jakoba, pripovedko o Limbuškem gradu in njegovi graščakinji ter razvoj vinogradništva na Meranovem, ki je tesno povezan z nadvojvodo Janezom. Tudi ta izlet se bo začel na avtobusni postaji v Mlinski ulici.
Nekoliko drugačno potovanje bo na programu v ponedeljek, 19. oktobra, ob 16.45. Takrat se bodo obiskovalci najprej zbrali v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, si ogledali razstavo Sanje so postale domovina in se nato z avtobusom odpeljali do Kadetnice, kjer bo sledil ogled razstave na prostem Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Dogodek nosi naslov Od muzeja do muzeja.
S programom bo tako mogoče spoznavati zelo različna obdobja lokalne zgodovine, od srednjeveških pripovedi in vinogradniške tradicije do dogodkov, povezanih z nastajanjem slovenske države.
Deset let po smrti Tomaža Pandurja poseben večer v mariborskem gradu
Letošnji Dan Maribora bo ponudil tudi priložnost za spomin na ljudi, ki so pomembno zaznamovali kulturno življenje mesta. Med njimi ima posebno mesto gledališki režiser Tomaž Pandur, od njegove smrti pa letos mineva deset let.
V petek, 16. oktobra, bo zato ob 19.30 v Viteški dvorani mariborskega gradu spominski večer, posvečen Tomažu Pandurju, na katerem bodo osvetlili njegovo umetniško zapuščino in pomen za slovensko gledališče. Pandur je svojo ustvarjalno pot pomembno oblikoval prav na mariborskem odru, nato pa ustvarjal tudi v mednarodnem prostoru.
Njegovo delo bo predstavila dramaturginja SNG Maribor Tanja Lužar v predavanju Gledališke pokrajine Tomaža Pandurja, dr. Karmen Salmič Kovačič iz Univerzitetne knjižnice Maribor pa bo spregovorila o njegovi podobi v zbirki medijskih odmevov, nastalih po smrti. Večer bo povezovala kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor Nives Cvikl, po dogodku pa je predvideno druženje na grajski loži.
Med umetniškimi dogodki velja izpostaviti tudi razstavo Med svetlobo in transcendenco Zdravka Luketiča, ki bo v razstavišču Vodni stolp na ogled vseh pet prazničnih dni, od petka do torka, med 10. in 17. uro. Umetnik se v svojih novejših delih posveča simbolnim podobam narave, svetlobe in človekovega notranjega sveta, razstava pa bo predstavljala slikarsko dopolnitev sicer izrazito zgodovinsko naravnanega programa.
Otroci bodo iskali namige po mestu, ustvarjali nenavadne stavbe in spoznavali življenje nekoč
Za družine z otroki bo posebej zanimiva sobota, 17. oktobra, ko bodo različne mariborske kulturne ustanove pripravile dejavnosti, ki otrokom zgodovino mesta približujejo skozi raziskovanje in ustvarjanje.
Ob 10. uri bo v Pokrajinskem muzeju Maribor potekala dejavnost Od Marchburga do Maribora, namenjena otrokom med šestim in dvanajstim letom. Udeleženci bodo med muzejskimi predmeti iskali namige, reševali uganke in spoznavali, kako se je skozi stoletja spreminjalo mesto. Število mest je omejeno na 20, potrebna pa je predhodna prijava.
Ob isti uri bo na Glavnem trgu, pri Kužnem znamenju, izhodišče za Dediščinskega detektiva, namenjenega otrokom in mladostnikom od 10. do 18. leta. Med približno dveurnim sprehodom bodo udeleženci opazovali arhitekturne podrobnosti, iskali zgodovinske simbole in primerjali današnjo podobo Maribora z njegovo preteklostjo.
Ob 12. uri bo Umetnostna galerija Maribor gostila ustvarjalnico Maribor – kot ga še ni bilo. Otroci bodo s kolažem oblikovali svojo predstavo mesta, v katerem so lahko stavbe drugačnih oblik, mostovi lebdijo nad ulicami, reke pa tečejo v nepričakovane smeri. Delavnica je namenjena dvema starostnima skupinama, otrokom od četrtega do sedmega ter od osmega do dvanajstega leta.
Sobotni večer prinaša še eno zanimivost, tokrat za odrasle. V Lutkovnem muzeju Maribor bo ob 18. uri približno 90-minutna lutkovna rokodelnica pod vodstvom Darke Erdelji, na kateri bodo udeleženci spoznavali osnove lutkovne umetnosti, izdelali svoj lik in ga preizkusili v animaciji. Predhodno znanje ni potrebno, prostih mest pa je le 15.
Otroški program se bo nadaljeval v nedeljo, 18. oktobra, ob 9. uri z dejavnostjo Promenada, cilinder, parazol. Otroci od petega do desetega leta bodo raziskovali zgodovino Mestnega parka, spoznavali nekdanja pravila obnašanja na promenadi in igre, ki so jih otroci nekoč igrali v parku. Zbirno mesto bo na dvorišču Muzeja narodne osvoboditve Maribor.
Na sam praznik, 20. oktobra, bo ob 17. uri v Knjižnici Pobrežje še pravljična ura Motiv iz preteklosti Maribora, na kateri bo otrokom med tretjim in devetim letom pripovedovala Lea Hedl.
Piramida, Ljudski vrt in zgodovina prostora, ki ga Mariborčani dobro poznajo
Še ena posebnost programa bo nedeljsko vodstvo po Piramidi, ki se bo začelo ob 11. uri. Strokovnjaka dr. Andrej Magdič in Boris Hajdinjak bosta obiskovalcem približala arheološki in zgodovinski pomen griča, kjer je nekoč stal srednjeveški grad, povezan s samim nastankom Maribora.
Ogled bo trajal približno dve uri in bo izveden v vsakem vremenu. Ker organizatorji predvidevajo tudi daljše postanke, obiskovalcem svetujejo, naj s seboj prinesejo manjšo podlago za sedenje ali zložljiv stol.
Naslednji dan, v ponedeljek ob 17. uri, bo v ospredju drugačen del mestne zgodovine. Obiskovalci bodo lahko spoznali območje Ljudskega vrta in prenovljeno Vilo Langer s parkom na Mladinski ulici 29. Predstavitev bo izhajala iz dejstva, da ima ta prostor precej daljšo zgodovino od njegove današnje prepoznavnosti, saj sledovi njegove uporabe segajo vse do prazgodovine.
Ogled bo zato namenjen tudi razumevanju različnih zgodovinskih obdobij, ki so se zapisala v razvoj območja, in predstavitvi dediščinskih pomenov obnovljene vile ter parka. Udeležba bo omejena na 30 oseb, potrebna pa bo predhodna prijava.
V Kulturnem inkubatorju tudi o tem, kako težko je ustvarjati zunaj Ljubljane
Ponedeljek, 19. oktobra, bo ob 19. uri prinesel še dogodek, ki se od zgodovinskih ogledov precej razlikuje. Mladinski kulturni center Maribor bo v Kulturnem inkubatorju začel novo, šesto sezono pogovornega projekta Mlade glave mislijo, tokrat s temo glasov iz obrobja.
V ospredju pogovora bodo kulturna centralizacija, položaj mladih ustvarjalcev ter možnosti za umetniško in ustvarjalno delo zunaj osrednjih slovenskih kulturnih središč.
Julija Plemenitaš Potočnik in Aljoša Toplak se bosta pogovarjala z Dorotejo Drevenšek, študentko gledališke režije in pesnico, glasbenikom, skladateljem in producentom Nikom Kostanjevcem ter Amadejo Rek, študentko medicine, pesnico in sodelavko založbe Dve luni.
Pogovor bo odpiral vprašanja, ki so pomembna tudi za Maribor: kakšne možnosti imajo mladi ustvarjalci za razvoj svojih praks zunaj prestolnice, kako na njihove odločitve vpliva koncentracija kulturnih ustanov in sredstev ter kakšno vlogo lahko pri tem prevzemajo regionalna kulturna okolja.
Na predvečer mestnega praznika bo sicer v Lutkovnem gledališču Maribor potekala tudi osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj.
Na praznični torek tudi Festival znanosti
Medtem ko bo večina 20. oktobra pozornost usmerjala proti večernim koncertom, bo del dnevnega programa namenjen raziskovanju znanosti in tehnologije.
V Centru eksperimentov Maribor na Zagrebški cesti 18 bo med 9. in 17. uro potekal Festival znanosti, ki bo obiskovalcem različnih generacij ponudil interaktivne dejavnosti, namenjene spoznavanju znanstvenih pojavov, raziskovanja in tehnologije.
Festival predstavlja nekoliko drugačen pogled na letošnje praznovanje. Ob zgodovinskih vsebinah, ki se vračajo v preteklost mesta, odpira prostor za radovednost, preizkušanje in razumevanje pojavov, s katerimi se srečujemo v sodobnem svetu.
Dogodki so brezplačni, vendar za številne oglede brez prijave ne bo šlo
Čeprav je celoten program Dneva Maribora brezplačen, to še ne pomeni, da je udeležba na vseh dejavnostih mogoča brez predhodnega dogovora. Številni vodeni ogledi, izleti in ustvarjalne delavnice imajo omejeno število mest, zato organizatorji zahtevajo predhodne prijave.
Te sprejemajo posamezne ustanove, ki sodelujejo pri izvedbi, med drugim Pokrajinski muzej Maribor, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Umetnostna galerija Maribor, Lutkovno gledališče Maribor in Muzej narodne osvoboditve Maribor. Kontaktni podatki in morebitne omejitve so navedeni ob posameznih dogodkih.
Pred obiskom je zato priporočljivo preveriti točno uro, zbirno mesto in morebitno obveznost prijave. Celoten razpored je objavljen na spletni strani Mestne občine Maribor, pregled prazničnega dogajanja pa je dostopen tudi na Visit Maribor.
