Slovenija se pripravlja na odločanje o znižanju davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila, vendar izkušnje iz sosednjih držav odpirajo pomembna vprašanja o dejanski učinkovitosti takšnega ukrepa. Na Hrvaškem se namreč znižanje davka ni v celoti preneslo v nižje maloprodajne cene, medtem ko je bil v Avstriji učinek na posamezne izdelke večji, vpliv na splošno inflacijo pa ostaja omejen.

O predvidenem znižanju DDV bodo slovenski volivci odločali na referendumu 6. decembra. Ukrep predvideva zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, svoj predlog davčne razbremenitve pa so predstavili tudi sindikati.

Na Hrvaškem znižali davek, a cene niso sledile

Hrvaška je DDV na osnovna živila zniževala postopoma. Leta 2019 je davčno stopnjo za sveže meso, ribe, sadje, zelenjavo in jajca znižala s 25 na 13 odstotkov, leta 2022 pa za te in nekatere druge izdelke na pet odstotkov.

Toda analiza hrvaške davčne uprave iz leta 2023 je razkrila precej drugačne rezultate od pričakovanih. Med 2183 analiziranimi podjetniki jih je le približno tretjina cene znižala za celoten učinek davčne razbremenitve. Približno tretjina jih je cene pustila nespremenjene, preostali pa so jih prilagajali različno glede na posamezne izdelke. Davčna uprava je ugotovila, da so podjetja del davčne razbremenitve uporabila za povečanje marž oziroma pokrivanje poslovnih stroškov. Cene nekaterih obravnavanih skupin izdelkov so se kljub nižjemu davku celo zvišale.

Hrvaški ekonomist Damir Novotny opozarja, da znižanje DDV samo po sebi ne more odpraviti inflacije. Na končne cene namreč vplivajo tudi stroški energije, uvoz hrane, razmere na evropskem trgu in konkurenca med trgovci.

V Avstriji so se živila pocenila, vendar je širši učinek majhen

Drugačno izkušnjo ima Avstrija, ki je julija letos DDV na izbrana osnovna živila znižala z 10 na 4,9 odstotka. Med izdelki, za katere velja nižja stopnja, so mleko, kruh, maslo, jajca, testenine ter nekatere vrste sadja in zelenjave. Po besedah ekonomistke Doris Prammer iz avstrijske centralne banke so trgovci znižanje davka skoraj v celoti prenesli na potrošnike. Kljub temu je vpliv na splošno rast cen razmeroma majhen.

Ob predpostavki popolnega in trajnega prenosa davčne razbremenitve na cene naj bi ukrep med julijem 2026 in junijem 2027 inflacijo znižal za približno 0,15 odstotne točke. Vpliv na letno inflacijo naj bi bil v letih 2026 in 2027 približno 0,08 odstotne točke.

To pomeni, da lahko potrošniki pri določenih izdelkih plačujejo manj, ne da bi se to občutneje poznalo pri skupni draginji.

Bi se lahko podoben scenarij ponovil v Sloveniji?

Novotny opozarja tudi na koncentracijo trgovskega sektorja. Kadar na trgu prevladuje le nekaj velikih trgovskih skupin, obstaja tveganje, da davčne razbremenitve ne bodo v celoti dosegle kupcev. Po njegovem mnenju bi morale države več pozornosti nameniti spodbujanju konkurence, domači proizvodnji hrane in zmanjševanju stroškov dobavnih verig.

Izkušnje Hrvaške in Avstrije tako kažejo, da je uspešnost znižanja DDV močno odvisna od ravnanja trgovcev in razmer na trgu. Za Slovenijo ostaja ključno vprašanje, kolikšen del morebitne davčne razbremenitve bi se dejansko poznal na računih kupcev.