Z njim bi se zakon namesto 1. januarja 2023 začel izvajati leto kasneje. Po predlogu bi prišli tudi do dodatnih 30 milijonov evrov. Z njimi bi preprečili, da bi breme septembrskega zvišanja oskrbnin v domovih starejših padlo na stanovalce.
V vladi menijo, da je vsebina zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi, na kar opozarjajo tudi številni deležniki, med njimi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Glede na to je predlagana preložitev izvajanja zakona po njihovi oceni nujna in neodložljiva.
S predvidenimi sredstvi nad višje oskrbnine
Poleg tega predlog po navedbah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca prinaša dodatnih 30 milijonov evrov, s katerimi bodo poskrbeli, da bodo zaposleni v domovih bolje plačani, dodatna sredstva pa bodo omogočala tudi nove zaposlitve.
S temi sredstvi bi nadalje preprečili, da bi breme višjih oskrbnin v domovih, ki naj bi s 1. septembrom po nekaterih napovedih poskočile za več kot 20 odstotkov, padlo na oskrbovance in njihove svojce, je minister dejal na sredini seji odbora DZ za zdravstvo.
Zakon, ki ga je DZ sprejel decembra lani, ureja institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. Predvideva postopno uveljavljanje od 1. januarja 2023 naprej. A ker je po oceni aktualnega ministra za delo pomanjkljiv in zato neizvedljiv v praksi, je na ministrstvu že ustanovljena delovna skupina, ki bo pripravila obsežnejše spremembe. Nanašale se bodo na približno polovico členov, v DZ pa bodo po načrtu vložene še v letošnjem letu, je napovedal.
STA