Na današnjem sicer rednem srečanju naj bi preučile tudi možnost ponovne vložitve konstruktivne nezaupnice, a so pri tem za zdaj razmeroma previdne.
Ali je referendum pokazatelj dejanskega stanja?
Opozicijske stranke so bile sredi februarja s kandidatom za novega predsednika vlade Karlom Erjavcem neuspešne. Po odločni zavrnitvi novele zakona o vodah na nedeljskem referendumu ter zahtevi DS za ponovno glasovanje o noveli zakona o nalezljivih boleznih pa ponovno zaznavajo trenutek, ko bi morda lahko dosegle odhod vlade Janeza Janše.
Dokler DeSUS ne pokaže namere, da bi bil opozicija, se težko pogovarjamo.
A so previdne. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v torek spomnil, da se glede razmerja sil v DZ ni še nič zgodilo. “Ko bomo imeli 46 glasov, se bomo lahko pogovarjali drugače. Dokler DeSUS ne pokaže namere, da bi bil opozicija, se težko pogovarjamo,” je pojasnil. Če ne bodo imeli 46 poslanskih podpisov, v ponoven poskus konstruktivne nezaupnice ne bodo šli, je zatrdil.
Kdo bi vlado lahko vodil?
Po njegovem mnenju bo glasovanje o kandidatu za ministra za digitalno preobrazbo Marku Borisu Andrijaniču ter ponovno glasovanje o noveli zakona o nalezljivih boleznih priložnost, da ugotovijo, koliko glasov ima opozicija. Šele zatem lahko po njegovi oceni govorijo o tem, kdo bi bil kandidat za novega predsednika vlade.
Po besedah vodje poslancev SD Matjaža Hana imajo vse štiri opozicijske stranke predsednike, ki so sposobni voditi vlado.
Po besedah vodje poslancev SD Matjaža Hana imajo vse štiri opozicijske stranke predsednike, ki so sposobni voditi vlado. Tudi vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je v torek dejala, da informacije o tem, kdo bi lahko bil kandidat za novega predsednika vlade, nima. Po njenih besedah bo pomembno le to, kdo bo lahko dobil dovolj glasov.
Današnjega sestanka se sicer ne bo udeležil predsednik DeSUS Ljubo Jasnič.
STA