Ne glede na to, ali se odpravljamo na morje, taborjenje, v gore ali tujino, je dobro pripravljena potovalna lekarna pomemben del vsake prtljage. Z njo si lahko pomagamo ob manjših poškodbah, prebavnih težavah, sončnih opeklinah ali drugih zdravstvenih nevšečnostih. Predvsem pa ne pozabite na zdravila, ki jih redno jemljete.
NIJZ svetuje
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pripravili nekaj nasvetov, kako pripraviti svojo potovalno lekarno. V njej naj bodo zdravila za zniževanje telesne temperature in lajšanje bolečin, obliži, sterilne gaze, elastični povoj, razkužilo za rane, škarjice in pinceta.
Potovalna lekarna naj vsebuje tudi rehidracijske praške za nadomeščanje tekočine in mineralov, probiotike za lajšanje prebavnih težav, sredstva za zaščito pred piki komarjev in drugih insektov in izdelke za blaženje srbenja po pikih.
Na dopustovanje je priporočljivo vzeti še kremo za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem, razkužilo za roke in razkužilne robčke, zdravila za lajšanje manjših želodčnih težav in prehladnih znakov ter telesni termometer.
Potovalno lekarno je treba prilagoditi glede na lastna zdravstvena stanja ali posebnost kraja potovanja. "Če potujemo v države z večjim tveganjem za nalezljive bolezni, se pred odhodom pravočasno pozanimajmo o potrebnih cepljenjih, zaščiti pred komarji ter drugih preventivnih ukrepih. Pri potovanjih na območja, kjer ni zagotovljena varna pitna voda, je smiselno poskrbeti tudi za sredstva za pripravo varne vode za pitje," svetujejo na NIJZ.
V Lekarniški zbornici Slovenije pa opozarjajo, da hujši vročinski valovi pomenijo večjo verjetnost za vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico in vročinsko kap. Poleg uporabe sredstev za zaščito pred soncem in repelentov za preprečevanje pikov žuželk, je zato pomembna tudi hidracija, so opozorili v sporočilu za javnost.
V zbornici opozarjajo, da je zaščita kože pred soncem eden najpomembnejših preventivnih ukrepov v poletnem času. Zato je priporočljivo uporabljati kakovostne izdelke za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem najmanj 30. Pri otrocih, svetlopoltih osebah in ljudeh z občutljivo kožo pa je primernejša najvišja zaščita s faktorjem 50.
Dehidracija se lahko kaže kot žeja, suha usta, glavobol, utrujenost, omotica, temnejši urin ali redkejše uriniranje. Pri hujših oblikah se lahko razvijejo vročinska izčrpanost, zmedenost, pospešen srčni utrip ali celo toplotna kap, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč, opozarjajo.
Piki lahko povzročijo alergijske reakcije
Poleti so pogostejši tudi piki komarjev, os, čebel in drugih insektov, pa tudi ugrizi klopov. Večina pikov povzroči lokalno reakcijo, kot so rdečina, oteklina, srbenje ali bolečina. Pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavi tudi alergijska reakcija. "Ob težkem dihanju, otekanju obraza, ustnic ali jezika, omotici, slabosti ali hitrem širjenju reakcije je nujna takojšnja zdravniška pomoč," so jasni v zbornici.
Opozarjajo še, da je pri hkratni uporabi zaščitnega sredstva pred soncem in repelenta najprej treba nanesti izdelek za zaščito pred soncem, nato pa repelent, po nanosu pa je obvezno umiti roke.
