Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so oblikovali projekt Prizma, ki je usmerjen v celovito prenovo pristopa k upravljanju čakalnih dob. S projektom bodo med drugim vzpostavili enotno podatkovno okolje, organizacijski in procesni model upravljanja čakalnih dob ter razvili pristop za razumevanje vzrokov nastajanja čakalnih dob.
Če razumejo, kako nastajajo, jih lahko skrajšajo
Cilj ZZZS je, da preidejo od pasivnega spremljanja stanja na področju čakalnih dob k aktivnemu upravljanju na podlagi konkretnih podatkov, je na petkovi seji skupščine ZZZS dejal vodja območne enote Ljubljana Bogdan Tušar. Dodal je, da sistem zavodu trenutno ne omogoča aktivnejše vloge, zaradi omejenega dostopa do določenih podatkov, ki jih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pomanjkljivih analitičnih orodij ter ločenosti informacijskih sistemov.
Ključni poudarek projekta, ki naj bi se zaključil konec leta 2027, je vzpostavitev enotnega, podatkovno podprtega sistema spremljanja in upravljanja čakalnih dob, ki omogoča boljše načrtovanje storitev ter učinkovitejše ukrepanje na sistemski in operativni ravni. Obenem želijo povezati ZZZS, NIJZ, ministrstvo za zdravje in izvajalce zdravstvene dejavnosti v enoten, podatkovno podprt in upravljavsko usklajen sistem.
Po analizi bodo sprejeli ukrepe
Vsebina projekta vključuje vzpostavitev enotnega podatkovnega okolja, ki omogoča povezovanje in uporabo podatkov različnih deležnikov, oblikovanje jasnega organizacijskega in procesnega modela upravljanja čakalnih dob, razvoj analitičnega pristopa za razumevanje vzrokov za nastajanje čakalnih dob in oblikovanje učinkovitih ukrepov za njihovo obvladovanje. Uvedli bodo tudi sistem kazalnikov za spremljanje, primerjavo in izboljševanje učinkovitosti.
"Skupaj z izvajalci želimo priti do konkretnih vzrokov, ki nastajajo v informacijskih sistemih, v organizaciji delovanja zavodov, do tega, da bomo ugotovili vzroke, jih analizirali in sprejeli konkretne ukrepe," je pojasnil Tušar.
Štiri sklopi, ki se bodo izvajali vzporedno
Projekt vključuje štiri sklope, ki se bodo izvajali vzporedno. Prvi sklop se osredotoča na vzpostavitev integrirane informacijske podpore, ki bo povezala obstoječe sisteme NIJZ in ZZZS v enoten podatkovni ekosistem. "V tem trenutku zavod sicer prejema določene podatke NIJZ vsak dan, ampak podatki v našem informacijskem sistemu niso strukturirani na način, ki bi nam omogočal ustrezno analizo, upravljanje teh podatkov in predvsem njihovo konkretno in kakovostno uporabo v praksi," je dejal.
Drugi sklop obravnava organizacijski vidik upravljanja čakalnih dob in predstavlja premik od razpršenega k sistematično vodenemu pristopu. Njegov cilj je jasno opredeliti vloge, odgovornosti in procese znotraj ZZZS ter formalizirati sodelovanje z NIJZ, ministrstvom in izvajalci zdravstvene dejavnosti.
Tretji sklop se osredotoča na sistematično identifikacijo vzrokov za njihov nastanek ter oblikovanje in uvajanje ukrepov za njihovo zmanjševanje, četrti pa vzpostavlja celovit in standardiziran sistem kazalnikov.
Namen četrtega sklopa je zagotoviti enotno metodološko osnovo za merjenje, analizo in interpretacijo podatkov, kar omogoča primerljivost med izvajalci ter večjo transparentnost delovanja sistema. Vključuje definicijo ključnih kazalnikov, vzpostavitev enotnih pravil za njihovo izračunavanje ter razvoj mehanizmov za redno poročanje in vizualizacijo podatkov.
ZZZS bi vključili tudi v postopek naročanja
Tušar je dejal, da želijo tudi vključiti informacijski sistem ZZZS v postopek naročanja, da bodo lahko celovito spremljali "pacientovo epizodo zdravljenja ter učinkovitejše upravljali in nadzirali čakalne dobe".
STA
