Na RTV Slovenija se obetajo pomembne spremembe. Štiričlansko upravo bi nadomestil generalni direktor, spremenili bi tudi svet zavoda.
Ministrstvo za kulturo je v medresorsko usklajevanje poslalo predloga novel zakonov o medijih in Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Med glavnimi cilji sprememb izpostavljajo zagotavljanje neodvisnosti medijev, pri RTVS pa tudi učinkovitejše upravljanje in dolgoročno finančno vzdržnost javnega zavoda.
Štiričlansko upravo bi nadomestil generalni direktor
Ena večjih predlaganih sprememb se nanaša na samo vodenje RTV Slovenija. Sedanja štiričlanska uprava bi se poslovila, namesto nje pa bi RTVS ponovno vodil generalni direktor kot enotni poslovodni organ.
Ministrstvo želi z novelo jasneje razmejiti pristojnosti med programskim upravljanjem, poslovodenjem in nadzorom. Kot so pojasnili, je temeljni cilj sprememb "zagotoviti neodvisno, učinkovito in finančno vzdržno javno radiotelevizijo, ki bo lahko dolgoročno in kakovostno opravljala svoje javno poslanstvo".
Po njihovih navedbah naj bi nova organizacijska struktura omogočala nemoteno izvajanje javne službe in ohranjala uredniško neodvisnost, hkrati pa zagotavljala racionalno, gospodarno in odgovorno upravljanje zavoda.
Svet RTVS bi postal programski svet
Spremembe se obetajo tudi pri svetu RTVS. Dosedanji svet bi preoblikovali nazaj v programski svet, ki bi se osredotočal predvsem na programske in razvojne vsebine, uresničevanje programskih standardov ter varovanje javnega interesa in programskega poslanstva. Poslovno in finančno vodenje bi bilo tako ločeno od programskega odločanja.
Ponovno bi vzpostavili tudi nadzorni svet, pri katerem bi bil po napovedih ministrstva večji poudarek na strokovnih kompetencah.
"Predlagane rešitve so usmerjene v jasnejšo odgovornost, učinkovitejše odločanje ter boljši nadzor nad poslovanjem, ob tem pa se ohranjata javna služba in uredniška avtonomija," so navedli na ministrstvu.
Novela ureja tudi področje arhivskega gradiva ter ohranja financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije iz državnega proračuna. Višina sredstev bi se prilagajala dejanskim potrebam in proračunskim možnostim.
Spreminja se tudi financiranje medijskih vsebin
Ministrstvo je v medresorsko usklajevanje poslalo tudi predlog novele zakona o medijih. Z njim želijo po lastnih navedbah okrepiti medijski pluralizem in uredniško neodvisnost ter javni denar bolj ciljno usmeriti v kakovostne vsebine.
Podporo bi jasneje namenili ustvarjanju kakovostnih programskih vsebin v javnem interesu, zlasti kulturnim in umetniškim vsebinam, pa tudi ukrepom za razvoj medijev, prilagajanje spremembam v medijskem okolju in zagotavljanje njihove dolgoročne vzdržnosti.
Pomembna sprememba je predvidena pri določanju višine sredstev. Ta ne bi bila več določena neposredno v zakonu, temveč bi jo določali v okviru vsakokratnega državnega proračuna. Pri tem bi upoštevali potrebe medijskega trga, javnofinančne zmožnosti in fiskalna pravila.
Iz sistema finančnih podpor bi izključili medije, povezane v programske mreže. Po pojasnilih ministrstva želijo s tem podporo bolj usmeriti v medijski pluralizem, uredniško neodvisnost in samostojno produkcijo vsebin.
Določbe o vplivnežih bi črtali
Predlog prinaša spremembe tudi na področju sankcij. Prekrškovno sankcijo za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih bi črtali, saj je to področje že urejeno s kazenskim zakonikom.
Na ministrstvu ocenjujejo, da bi tako odpravili podvajanje sankcijskih mehanizmov, okrepili pravno varnost ter zmanjšali tveganje neupravičenega omejevanja svobode izražanja in uredniške avtonomije. Iz predloga so črtali tudi določbe, ki so se nanašale na vplivneže. Na ministrstvu namreč menijo, da je zakon o medijih namenjen predvsem urejanju medijev in njihovih izdajateljev.
Predloga obeh novel sta trenutno v medresorskem usklajevanju, kar pomeni, da predlagane rešitve še niso dokončne.
