S 3. junijem 2026 je začel veljati nov Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči in prevozih pacientov, ki med drugim določa tudi spremenjeno grafično podobo reševalnih vozil in vozil urgentnega zdravnika. Na spletu se je pojavilo več kritik in dvomov o vidnosti novih vozil, na Ministrstvu za zdravje pa zatrjujejo, da gre pri novi podobi za preverjen standard, ki temelji na najboljših varnostnih praksah z različnih področij.

Kritike na račun slabše vidnosti novih reševalnih vozil

Pravilnik uvaja enotne standarde na področju opreme, vozil in označevanja službe NMP, s ciljem zagotavljanja večje prepoznavnosti, varnosti, vidnosti in enotnega delovanja na ravni države. Nova reševalna vozila bodo (oziroma so) tako prepoznana po žvepleno rumeni barvi karoserije, dopolnjeni z zelenimi in rumeno-zelenimi odsevnimi oznakami ter značilnim karo vzorcem.

Predpisana je tudi enotna zaščitna in delovna obleka, zato bodo odslej reševalci in reševalke nosili bele službene majice. Spremembe so pri nekaterih sprožile val kritik, ki se nanašajo predvsem na nepraktičnost omenjenih majic in slabšo vidnost reševalnih vozil. 

[[image_3_article_93266]]

Tako o barvi majic, kot o barvi vozil, je svoje misli na družbenem omrežju Facebook večkrat delila tudi reševalka Nataša Marc Mahnič, ki jo mnogi poznajo pod imenom Moška reševalka. V komentarjih pod objavo se je njenemu mnenju pridružilo kar nekaj drugih uporabnikov omrežja. Izpostavljajo predvsem, da je Slovenija precej porasla z zelenjem in da je posledično nova, zelena barva slabše vidna od prejšnje, rdeče.

Ključna sprememba ni v sekundarni identifikacijski barvi

Na Ministrstvu za zdravje so nam pojasnili, da nova grafična podoba temelji na znanstveno utemeljenih in mednarodno uveljavljenih pristopih za povečanje prometne varnosti intervencijskih vozil. "Doslej so bila številna reševalna vozila in vozila urgentnega zdravnika označena s folijami slabše kakovosti, ki niso zagotavljale zadostne odbojnosti svetlobe in so bile slabo vidne v pogojih slabše osvetlitve, dežja, megle ali ponoči," pojasnjujejo. 

Kot dodajajo, so bile omenjene folije mehansko občutljive, saj so se hitro trgale, luščile ali izgubile barvno intenziteto, zato nova grafična podoba predvideva uporabo sodobnih retroreflektivnih folij, ki so debelejše, mehansko obstojnejše in odporne na vremenske vplive, hkrati pa izboljšujejo vidnost vozila.

"Republika Slovenija stremi k vzpostavitvi višjih strokovnih standardov na področju nujne medicinske pomoči, kar vključuje tudi enotno, jasno prepoznavno in funkcionalno usklajeno zunanjo podobo vozil. V kombinaciji z enotnimi uniformami takšna celostna ureditev prispeva k večji prometni varnosti, operativni usklajenosti ter krepitvi profesionalne identitete službe NMP," so zapisali v odgovoru.

"Ključna sprememba ni povezana z izbiro sekundarne identifikacijske barve, temveč predvsem z uporabo sodobnih mikroprizmatičnih retroreflektivnih materialov, ki nadomeščajo dosedanje fluorescentne oziroma neodsevne označbe, ter z uvedbo grafične zasnove," pojasnjujejo. Retroreflektivni materiali namreč bistveno povečajo vidnost vozila v nočnem času in v pogojih zmanjšane vidljivosti, dodajajo. 

[[image_2_article_93266]]

"Z vidika vidnosti vozila predstavlja osnovni in najpomembnejši element karoserija rumene barve (RAL 1016), ki temelji na zahtevah standarda EN 1789 za reševalna vozila, ter mikroprizmatične retroreflektivne oznake rumeno-zelene barve."

Fluorescentna rumena (RAL 1016) v kombinaciji z rdečo ali zeleno ustvarja močan vizualni kontrast, ki omogoča takojšnjo zaznavnost v različnih svetlobnih in vremenskih pogojih. Na ministrstvu še poudarjajo, da izbira zelene barve na bočnih površinah ne vpliva bistveno na dejansko vidnost, saj glavnino zaznavnosti zagotavljajo rumena osnovna barva vozila, fluorescentne rumeno-zelene retroreflektivne folije in svetlobna signalizacija. 

Predlagana grafična podoba ni novost

V skladu z mednarodnim tehničnim standardom ISO 3864 rumena barva označuje opozorilo, rdeča nevarnost ali prepoved, modra obveznost, navodila in avtoriteto, zelena pa varno stanje, pomoč in reševanje. "Skladno s temi načeli se kot identifikacijska barva policijskih vozil praviloma uporablja modra, gasilskih vozil rdeča in reševalnih vozil zelena. Ne glede na izbrano identifikacijsko barvo pa sodobne intervencijske službe svojo grafično podobo kombinirajo z rumeno-zelenimi visoko vidnimi elementi, saj ti predstavljajo temelj vidnosti vozila, medtem ko imajo sekundarne barve predvsem identifikacijsko funkcijo," dodajajo na ministrstvu.

"Zelena barva se kot identifikacijska barva reševalnih služb uporablja v številnih državah po svetu, med drugim v Združenem kraljestvu, na Irskem, Češkem, Slovaškem, v Belgiji, Poljski, na Islandiji, v Španiji in na Danskem, Švedskem, Norveškem, Finskem pa tudi v številnih neevropskih državah, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Hongkong, Pakistan ter Kanada."

Uporaba zelene barve na vozilih nujne medicinske pomoči torej sledi mednarodno uveljavljenemu sistemu vizualnega označevanja, ki ga ljudje prepoznavajo ne glede na jezik ali državo. Iz mednarodnih standardov in dobrih praks drugih sektorjev izhaja tudi uvedba grafične podobe reševalnih vozil z Battenburg vzorcem ob straneh in Chevron ("fishbone") vzorcem spredaj in zadaj.

[[image_4_article_93266]]

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, Battenburg vzorec omogoča hitro zaznavo vozila tudi v kaotičnem prometnem okolju, Chevron vzorec pa voznikom intuitivno podaja informacijo o usmerjenosti vozila ter zadaj usmerja mimoidoče stran od nevarnosti. "Gre za preizkušen varnostni koncept, ki izkorišča človekovo sposobnost zaznavanja kontrasta, gibanja in smeri ter se že desetletja uporablja v najbolj varnostno reguliranih okoljih, kot je letalstvo," dodajajo.

"Zato predlagana grafična podoba reševalnih vozil ni novost, temveč preverjen standard, ki temelji na najboljših varnostnih praksah z različnih področij, in omogoča enotno, profesionalno in varno prepoznavnost službe NMP Slovenije."

Vozil, ki so že bila v uporabi, ni treba prelepiti

Pravilnik o službi NMP predpisuje enotno podobo vozil, a v skladu s prvim odstavkom 43. člena za vozila, namenjena izvajanju službe NMP in prevozov pacientov, za katera je bil postopek nakupa v teku oziroma se je zaključil pred uveljavitvijo pravilnika, ni treba izpolnjevati zahtev.

"To pomeni, da vozil, ki so že v uporabi, ni treba naknadno prilagajati novi podobi ali drugim zahtevam iz navedene priloge, temveč jih lahko izvajalci uporabljajo do izteka njihove življenjske dobe oziroma iztrošenosti. Vozil, nabavljenih pred izdajo pravilnika, ne bo treba prenavljati oziroma prelepiti," pojasnjujejo na ministrstvu.

[[image_1_article_93266]]

Kot dodajajo, so podobno pot v preteklosti ubrale tudi številne druge države, kjer je bila enotna podoba vozil uvedena postopoma in je danes že splošno uveljavljena. "Glede na prehodne določbe pravilnika zato ne gre pričakovati takojšnje zamenjave podobe vseh vozil, temveč postopen prehod v obdobju več let. Strošek nove podobe vozila je bil in bo vključen v nabavno ceno vozila s predelavo. Zaradi uvedbe enotnih grafik, ki so po izdaji pravilnika obvezne, ne pričakujemo občutno višjih stroškov," še pojasnjujejo.

"Ocenjujemo, da bi se lahko strošek povečal le za približno 0,5 % celotne nabavne cene reševalnega vozila. Na primer: pri nabavni ceni reševalnega vozila v višini 250.000 evrov bi dodatni strošek polepitve znašal približno 1.250 evrov."

Ob tem poudarjajo, da je navedeni znesek v primerjavi s koristmi, kot so povečana varnost pacienta, ekip NMP in drugih udeležencev cestnega prometa, zanemarljiv. "Kljub temu takšna standardizacija predstavlja pomemben korak k večji prepoznavnosti, vidnosti in je le en od korakov k enotni organiziranosti službe nujne medicinske pomoči ter prevozov pacientov na ravni države," so na Ministrstvu za zdravje sklenili odgovor.