Kot poroča Forbes Slovenija, so banke v istem obdobju ustvarile tudi 620 milijonov evrov dobička pred davki, donosnost kapitala bančnega sistema pa je junija dosegla 18 odstotkov. Zanimivo je, da kar 87 odstotkov vseh vlog gospodinjstev ostaja na vpogled, torej gre za denar, ki ga lahko stranke takoj dvignejo.
Obrestne mere pod evropskim povprečjem
Banka Slovenije kot razlog navaja prav nizke obrestne mere za vezane depozite, ki varčevalce odvračajo od vezave prihrankov. In res, kot ugotavlja Forbes Slovenija, so slovenske obrestne mere za vezane vloge precej pod evropskim povprečjem. Junija je povprečna obrestna mera za vloge do enega leta v Sloveniji znašala le 0,72 odstotka, v evrskem območju pa 2,03 odstotka.
Podobna slika velja tudi za daljše vezave. Slovenija je bila med državami z najnižjimi depozitnimi obrestnimi merami v celotnem evrskem območju. Nekatere banke sicer oglašujejo obrestne mere tudi čez tri odstotke, a gre praviloma za akcijske ponudbe, vezane na nove stranke, prenos plače ali omejitev zneska depozita. Med rednimi ponudbami ostaja najvišja pri enoletni vezavi 1,7-odstotna obrestna mera BKS.
Medtem ko prihranki rastejo, se hitro povečuje tudi zadolževanje
Stanje stanovanjskih kreditov je konec junija doseglo 9,62 milijarde evrov, kar je dobrih deset odstotkov več kot leto prej, potrošniških posojil pa je bilo za 3,65 milijarde evrov. Kot še dodaja Forbes Slovenija, se je pri stanovanjskih posojilih letos poleti nekoliko podražilo pri šestih od devetih primerjanih bank, efektivne obrestne mere pa so se avgusta gibale med 3,29 in 3,74 odstotka. Najugodnejšo ponudbo ima Delavska hranilnica, najdražjo NLB.
Pri potrošniških posojilih pa so razlike med bankami še večje. Efektivna obrestna mera se giblje od 4,5 odstotka pri Primorski hranilnici do kar 8,08 odstotka pri Addiku in Gorenjski banki. Kljub temu Slovenija tako pri stanovanjskih kot potrošniških posojilih ostaja pod evropskim povprečjem.
