Matura za številne mladostnike predstavlja enega prvih večjih življenjskih preizkusov. Določena mera stresa je ob tem povsem običajna in lahko celo pomaga pri pripravi ter osredotočenosti. Težava pa nastane, ko pritisk preseže posameznikove zmožnosti soočanja in začne vplivati na njegovo počutje, odnose ter vsakodnevno delovanje.

O tem, kako prepoznati stisko in kako lahko mladim pomagajo starši ter okolica, smo se pogovarjali z mag. Tadejo Batagelj, univ. dipl. psihologinjo in direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Ko telo in vedenje opozarjata na preobremenjenost

Po besedah Batageljeve se stres pri mladostnikih kaže na različne načine. »Med pogostejšimi telesnimi znaki so težave s spanjem, glavoboli, bolečine v trebuhu, spremembe apetita, napetost v telesu, utrujenost ter občutek pospešenega bitja srca,« pojasnjuje.

Mladi pogosto poročajo tudi o težavah s koncentracijo, občutku ''megle v glavi'' in občutku, da si kljub učenju težko zapomnijo snov. Na vedenjski ravni se lahko stres kaže kot povečana razdražljivost, umikanje od družbe, pretirano učenje brez počitka ali pa ravno nasprotno, odlašanje, izguba motivacije in občutek nemoči.

»Pri blažjih do zmernih oblikah tesnobe in povečanega stresa si lahko mladi pomagajo tudi s priročniki za samopomoč, ki so nastali v sodelovanju med Svetovalnim centrom Maribor in programom To sem jaz pri NIJZ. Eden izmed njih je priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje. Priročnik za samopomoč.«

»Pomembno je poudariti, da sta lahko znak stiske tako pretirano garanje kot popolno izogibanje obveznostim,« opozarja Batagelj. Dodaja, da se stres pogosto odraža tudi v porušeni dnevni rutini, saj mladi zanemarjajo spanec, prehrano, sprostitev in odnose. Zaradi pomanjkanja spanja je čustvena regulacija slabša, zato so lahko bolj razdražljivi, tesnobni ali čustveno občutljivi.

Od kod prihaja največ pritiska?

Na vprašanje, kaj mladostnikom povzroča največ pritiska, Batageljeva odgovarja, da gre običajno za preplet različnih dejavnikov: »Veliko mladih si postavlja zelo visoke zahteve in svojo vrednost začne povezovati z uspehom na maturi. Poleg tega so prisotna pričakovanja staršev, učiteljev in vrstnikov, ki so pogosto dobronamerna, vendar jih lahko mladostnik doživlja kot dodaten pritisk.«

Posebno breme predstavlja tudi dejstvo, da je od uspeha na maturi pogosto odvisen vpis na želeni študijski program. Mnogi zato dobijo občutek, da je od enega izpita ali ene ocene odvisna njihova celotna prihodnost. »V resnici pa ena ocena ali en izpit ne določata človekove vrednosti niti ne začrtata dokončno njegove življenjske poti,« poudarja psihologinja. Po njenem mnenju mladi potrebujejo sporočilo, da od njih veliko pričakujemo, hkrati pa tudi izkušnjo, da se svet ne podre, če kdaj naredijo napako.

Trema ali resna duševna stiska?

Določena mera treme pred pomembnim izpitom je po besedah Batageljeve normalen odziv. »Takšna trema se pojavi pred pomembnim dogodkom, po njem pa postopoma popusti. Posameznika lahko celo spodbudi k boljši pripravi in večji osredotočenosti,« pojasnjuje. Na resnejšo stisko pa moramo pomisliti takrat, ko težave trajajo dlje časa in pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje.

»Če mladostnik govori o samopoškodovanju, izraža občutke brezupa, omenja smrt, več dni ne more spati ali doživlja izrazite panične napade, je pomembno, da pomoč poiščemo takoj. Obrnemo se lahko na osebnega zdravnika, šolsko svetovalno službo, center za duševno zdravje otrok in mladostnikov ali dežurno zdravstveno službo. Pri hujših oblikah stiske ne smemo čakati, da bi se težave rešile same od sebe,« opozarja Batagelj.

Med opozorilnimi znaki izpostavlja opuščanje osnovnih dnevnih rutin, izgubo veselja do dejavnosti, ki so posameznika prej veselile, izrazito tesnobo, občutke brezupa ter kronično izčrpanost. »V takšnih primerih je smiselno poiskati strokovno pomoč,« svetuje.

Kaj storiti ob napadu panike?

Ko mladostnika preplavi močna panika, je najprej pomembno vedeti, da so intenzivna čustva sicer zelo neprijetna, vendar niso nevarna. Batageljeva priporoča, da za nekaj minut prekine z učenjem, se umakne v miren prostor in pozornost usmeri na dihanje ter na stvari, ki jih vidi, sliši ali občuti okoli sebe. »Pomembno je, da si dovoli odmor in da panike ne poskuša premagati z dodatnim pritiskom nase,« poudarja.

Starši pa lahko največ naredijo s tem, da ostanejo mirni in čustveno dostopni. »Namesto vprašanj, kot so ‘Koliko si se danes naučil?’, je bolj podporno vprašati: ‘Kako se počutiš?’ ali ‘Če me potrebuješ, sem tukaj zate’,« pojasnjuje. Po njenih izkušnjah mladostniki v času povečanega stresa pogosto ne potrebujejo dodatnih nasvetov, temveč predvsem občutek, da v stiski niso sami.

Pomemben mejnik, ne pa življenjska sodba

V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor opažajo, da so današnji mladostniki pogosto zelo odgovorni, ambiciozni in motivirani. Prav zaradi tega so lahko do sebe tudi izjemno strogi. »Odrasli jih moramo spodbujati k prizadevnosti in odličnosti, ne pa k popolnosti,« meni Batageljeva. Ob tem poudarja, da je matura pomemben življenjski mejnik, nikakor pa ne merilo človekove vrednosti. »Dolgoročno mladim veliko bolj koristijo občutek varnosti, podpora bližnjih in zavedanje, da so sprejeti in cenjeni tudi takrat, ko stvari ne potekajo povsem po načrtih,« zaključuje psihologinja.