Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zaradi nestrinjanja s predlaganim strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027 zahteva takojšen sestanek s premierjem Janezom Janšo. Če njihove zahteve ne bodo upoštevane, bodo začeli z aktivnostmi za vseslovenski protest kmetov, so sporočili iz KGZS.

Svet KGZS je v teh dneh zasedal na temo predloga načrta, a je izredno sejo prekinil. Menijo, da bi slovensko kmetijstvo za posodobitev in prilagoditev ter zagotavljanje večje samooskrbe s hrano v naslednjem petletnem programskem obdobju nujno potrebovalo dodatnih 380 milijonov evrov.

Ministrstvo je le delno upoštevalo zborničine predloge sprememb strateškega načrta

S sporočilu za javnost so zapisali, da člani Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ugotavljajo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS le delno upoštevalo predloge sprememb strateškega načrta, ki jih je podala zbornica. “Članom zbornice tako niso znane vsebinske rešitve intervencij ter njihova višina. Pri ponovnem pregledu finančnega razreza je bilo ugotovljeno, da so za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja nujno potrebna bistveno višja sredstva, ki bodo omogočala primeren dohodek in standard dela ter življenja na kmetijah ter zagotavljala več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij.”

Pri ponovnem pregledu finančnega razreza je bilo ugotovljeno, da so za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja nujno potrebna bistveno višja sredstva, ki bodo omogočala primeren dohodek in standard dela ter življenja na kmetijah ter zagotavljala več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij.

Dodatna zahtevana sredstva bodo po mnenju zbornice omogočala pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane in prilagoditev slovenskega kmetijstva ter ohranitev podeželja in njegove poseljenosti. Prav tako bodo omogočala ohranjanje kulturne krajine kot podlage razvoja turizma ter prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.

“Razpisanih sredstev je občutno manj, kot jih je bilo v preteklem finančnem obdobju”

»Kmetijstvo se nahaja na prelomnici. Predlog strateškega načrta je finančno podhranjen, tako nizek obseg sredstev bo dodatno ogrozil preživetje kmetijske panoge,« meni predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, ki je dodal še, da se je v času omejitev zaradi pandemije covid-19 opazno dvignila čistost ozračja kljub dejstvu, da je kmetijstvo delovalo.

Ugotovili smo, da manjkajo sredstva za dobrobit živali, razvoj gozdarstva, kmetij kot takšnih.

»Od Gornje Radgone do zdaj smo dobili finančni razred investicij v drugem stebru. Ugotovili smo, da manjkajo sredstva za dobrobit živali, razvoj gozdarstva, kmetij kot takšnih. Razpisanih sredstev je občutno manj, kot jih je bilo v preteklem finančnem obdobju,« je še povedal Žveglič in dodal, da si v prihodnjem 5-letnem obdobju želijo dodatna sredstva v višini 380 milijonov evrov.

»Kljub temu, da nam je Vlada RS že zagotovila določena dodatna sredstva, smo pri novem pregledu finančnega razreza strateškega načrta ugotovili, da je sredstev premalo,« pa razlaga član Sveta KGZS in predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Trditve, da je na kmetijskih razpisih mogoče pridobiti veliko sredstev, so zavajajoče

»Trditve, da je na kmetijskih razpisih možno pridobiti veliko sredstev, da so le-ta dostopna in omogočajo visoko stopnjo sofinanciranja, so zavajajoče. Tako je bilo na primer na enem od zadnjih razpisov za investicije namenjenega kmetijam (16. Javni razpis 4.1 Naložbe v kmetijska gospodarstva), zanimanje kmetij za investicijska sredstva bistveno večje, kot je bilo razpoložljivih sredstev (111 oddanih vlog, 20 prejemnikov),« dodaja ekološki kmet in član Sveta KGZS Žiga Kršinar.

Za kmete to pomeni, da sami vse težje investirajo v razvoj kmetij, kar na dolgi rok pomeni opustitev pridelave in prireje.

“Razmere na trgu kmetijskih pridelkov so vse slabše in škarje cen se zapirajo v škodo kmetov. Za kmete to pomeni, da sami vse težje investirajo v razvoj kmetij, kar na dolgi rok pomeni opustitev pridelave in prireje. Manjši prihodki na kmetiji vplivajo tudi na življenje družine, ki kmetuje. Gospodarska nestabilnost zmanjšuje motivacijo mladih za kmetovanje, otežuje nastajanje mladih družin in onemogoča šolanje otrok. Opuščanje kmetovanja posledično pomeni intenzivnejše zaraščanje podeželja in zmanjšanje atraktivnosti celotne Slovenije kot turistične dežele,” so še zapisali na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Spomnimo, da so kmetje že na avgustovskem kmetijsko-živilskem sejmu Agra s protestno vožnjo okoli 60 traktoristov po Gornji Radgoni od kmetijskega ministra Jožeta Podgorška zahtevali pošteno in kmetu prijaznejšo skupno kmetijsko politiko.